Višje plače za politike, javne in državne uslužbence

Nov plačni sistem v javnem sektorju določa 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša tri odstotke. Plačni razredi se bodo določili v nominalni vrednosti. Vrednost plačnih razredov se bo po odločitvi Golobove vlade usklajevala enkrat letno.

V novem plačnem zakonu so urejeni skupni temelji, ki veljajo za celoten javni sektor, prav tako pa zakon določa posebnosti znotraj petih plačnih stebrov: plačni steber političnih funkcionarjev; javnih uslužbencev v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev; plačni steber javnih uslužbencev v zdravstvu in socialnem varstvu; javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi ter javnih uslužbencev v javnih agencijah, skladih in zavodih. Vlada trdi, da po novem plačnem sistemu noben državni uslužbenec ne bo imel več minimalne plače. Takšni delavci bodo ostali le še v zasebnem sektorju.

Način prevedbe v plačne razrede po novi plačni lestvici pomeni po poročanju STA tudi višje osnovne plače na začetku delovne kariere, ki šele vstopajo na trg dela. V zakonu se spreminjajo tudi kriteriji starosti za letni dopust, in sicer na način, da se javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let, letni dopust poveča za pet dni. V zakonu je vključeno tudi določilo, ki preprečuje pretirani realni padec plač na način, da se bo vrednost plačnih razredov plačne lestvice usklajevala letno, in sicer najmanj v višini 80 odstotkov inflacije. 

Državni uslužbenci bodo sistematično napredovali ne glede na uspešnost

Državni uslužbenci bodo sistematično napredovali ne glede na rezultate dela tako kot doslej. Trenutna zakonodaja je omogočala napredovanje zgolj tistim uslužbencem, ki dobijo od nadrejenih najmanj oceno 3 (dobro), to pa so vsi. V številnih organizacijah javnega sektorja so prav vsi uslužbenci ocenjeni z oceno 5 ali odlično.

Ocen delovne uspešnosti, ki je bila do sedaj pogoj za napredovanje v višji plačni razred, nova zakonska ureditev ne pozna več. Praviloma bodo javni uslužbenci napredovali za en plačni razred po poteku določenega časovnega obdobja (od dveh do štirih let), zgolj omejeno število javnih uslužbencev (10 odstotkov) pa bo lahko (pospešeno) napredovalo za dva plačna razreda na podlagi zakonsko določenih kriterijev. To pomeni, da bodo vsi državni uslužbenci napredovali, ne glede na rezultate dela, ne glede na storilnost.

Vlada je v zakonu združila redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Z združitvijo obeh vrst delovne uspešnosti vlada trdi, da postavlja bolj jasno in transparentno možnost variabilnega nagrajevanja, ki naj bi preprečevalo možnost dvojnega plačila iz istega naslova.

Vlada je tudi dvignila nagrajevanje državnih uslužbencev, ko gre za opravljanje rednih nalog, in sicer na 30 odstotkov osnovne plače mesečno (veljavna ureditev določa do 20 odstotkov), s čimer se pripisuje povezanost med plačilom za delo in rezultati dela. Poleg navedenega lahko delodajalci še vedno namenijo za izplačilo delovne uspešnosti tudi prihranke iz sredstev za plače in projektna sredstva.

Zakon bo omogočal še višja izplačila plač

Zakon prinaša tudi večjo fleksibilnost pri določanju višine plače za zaposlene, ki jih bodo funkcionarji prepoznali kot ljudi z ustreznimi izkušnjami, posebnimi znanji in kompetencami. Nadrejenim se bo zaradi višjega obsega sredstev, namenjenih za variabilno nagrajevanje, omogočilo večje možnosti za nagrajevanje nadpovprečno uspešnih javnih uslužbencev, saj zakon zasleduje bolj stimulativno nagrajevanje uspešnih in bolj obremenjenih uslužbencev.

Zakon vsebuje tudi novo ureditev sklepanja in veljavnosti Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki predstavlja realizacijo odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena neustavnost določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki so urejale način sklepanja ter pogoje za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor in njenih sprememb in dopolnitev. Z zakonom se uresničuje odločba Ustavnega sodišča, ki se nanaša na neustavnost sodniških plač.

V povezavi z usklajevanjem vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se bodo po poročanju 24ur.com najprej uskladile plače javnih uslužbencev. Sprejeta je odločitev, da funkcionarji vlade, funkcionarji državnega zbora in funkcionarji državnega sveta pridobijo pravico do izplačila višje plače šele ob začetku novega mandata tega organa. Plače ostalih funkcionarjev, tudi pravosodnih, pa se bodo usklajevale postopoma, podobno kot pri javnih uslužbencih.