Videli smo, kako se zlomi ustavnega sodnika. Posledica posilstvo ustave in pravne države

Fotomontaža: Domovina

Naš najvišji republiški organ se pogreza v blato, delno lastno, delno v tisto, ki so mu ga pripravili manipulanti. Tragična zgodba za našo vladavino prava, na katero so prisegali vsi najvažnejši izvoljeni organi države! Maltretiranje Ustavnega sodišča se nadaljuje. Razveljavitev začasnega zadržanja novele Zakona o RTV SLO močno prestopa mejo med kategorijama, od »de iure« v »de facto«. Najbolj mila ocena položaja je, da je na ustavnosodni ravni nastal temeljni nered. Najbolj stroga pa, da se nekdanja revolucija oživlja oz. nadaljuje. Kot je znano, revolucija pometa s prejšnjim pravnim redom in nasilno vzpostavlja novega. Tu sicer ni prelite niti kapljice krvi, vendar je procedura nedvomno revolucionarna. Revolucije pa (pozor!) slej ko prej požirajo lastne otroke. Kdaj pri nas? Pustimo se presenetiti.

Prejšnja vlada je striktno pazila, da je postopala legalno. Najboljši argument, da je bilo tako, je dejstvo, da Golobova vlada po prevzemu oblasti ni mogla odstaviti vodstva RTV in je morala seči po drugem sredstvu, noveli zakona o RTV, ki ga je s prepričljivo večino izglasovala v državnem zboru.

A zakon je protiustaven. Če drugega ne, so bili močni dvomi o njegovi ustavnosti nakazani tudi s težavami, v katerih se je znašlo US. Ustavnopravno bi ga moralo ovreči, politično tega ni moglo narediti. Februarja so si kupili nekaj časa z začasnim zadržanjem. A politični pritiski aktualne oblasti so bili premočni. Nujno je bilo treba doseči zamenjavo vodstva nacionalke, da državni medij spravijo pod nadzor. Forsirali so vse mogoče uporabe in interpretacije pravil in pravnih načel, domačih, tujih (npr. nemških) in univerzalnih in sproducirali, kar so.
Pri zadnji odločitvi je revna večina štirih sodnikov pod političnim pritiskom povozila najelementarnejša pravila delovanja organa.

Pri zadnji odločitvi je revna večina štirih sodnikov pod političnim pritiskom povozila najelementarnejša pravila delovanja organa. Politični pritiski na US so v pravni državi nedopustni, kažejo pa na obup Golobove vlade pred izgubo monopola nad državnim medijem. O (ne)ustavnosti zakona je jasno, da po izločitvah dveh sodnikov in s to večino (štirih) sodišče ne bo moglo odločiti. Za to potrebujejo pet sodnikov, česar pa ne bodo imeli verjetno do zamenjave nekaterih, kar naj bi se zgodilo leta 2025. Zato so se poslužili odprave delnega zadržanja zakonskih učinkov, predvsem tistega, ki jim omogoča zamenjavo vodstva, kar je za to vlado politično najbolj nujno. To so hoteli doseči z vsem mogočim forsiranjem, samo da se dosedanje vodstvo odstrani.

Forsirali so najprej naravo odločitve, z argumentom, da je ta nekaj procesnega, torej da je nek stranski akt, za kar ne potrebujejo petih glasov, temveč le štiri. Vendar je jasno, da se z zamenjavo vodstva posega v jedro vse zadeve. Če bi ta odločitev tako ali drugače obveljala, bi vsaka nova vlada lahko počela isto, kar je glavni argument neustavnosti. Odločitev torej po svojem smislu ni stranska, temveč vsebinska, in bi morala biti sprejeta s petimi glasovi.
Odločitev torej po svojem smislu ni stranska, temveč vsebinska, in bi morala biti sprejeta s petimi glasovi.

Posilstvo


Dalje. Ustavno sodišče s to odločitvijo krši pravno načelo »ne bis in idem«. Skladno s tem ne sme ponovno odločati v isti zadevi, seveda, če odloča drugače. To gre proti načelu pravne varnosti. Razveljavljalo bi lastno prejšnjo odločitev. Danes tako, jutri drugače, pojutrišnjem spet drugače. Člani družbe ne bi vedeli, kaj je prav in kaj ne. Argument pri US je menda bil, da so se okoliščine od prvega odločanja do drugega spremenile in da torej to ni odločanje v isti zadevi. Kako je mogoče, da so se razlogi za zadržanje samo v nekaj tednih tako bistveno spremenili, da lahko nekaj iz belega postane črno? Ali (štirje) sodniki, vrhunski »pravni strokovnjaki« (Ustava, člen 163), v prvem primeru niso uvideli oz. pravilno ocenjevali situacije in okoliščin vsega procesa in so se šele v drugem s presenečenjem soočili s presežnostjo zadeve, ki je zato »postala drugačna«?

Zadeva zveni nekoliko osnovnošolsko. Mimogrede, ker vlada ni bila gotova, če ji bo poskus z US uspel, je pred časom začela s poskusom za spremembo zakona o javnih zavodih, da bi lahko zamenjala vodstvo medija na ta način.

Že v času prejšnje vlade je tedanja opozicija, sedanja vlada, sejala meglo in uporabljala vsa sredstva, da bi tedanjo vlado prikazala kot kršiteljico vseh mogočih pravil. Ni ji uspelo. Sedaj Ustavno sodišče, ki je zadnja stopnja vseh odločitev v državi, sodeluje pri javni zmedi. Skrajno neprimerno sporočilo daje državljanom in končno tudi Evropski uniji, ki vse to opazuje.

Današnje početje slovenskega Ustavnega sodišča je dovolj zaskrbljujoče za Slovence in za EU, da bi se odgovorni na čelu organov Republike Slovenije morali vsaj nekoliko zamisliti. Ustava in sploh pravna država sta bili posiljeni. Tako in nič drugače! Istočasno pa posiljevalci govorijo, kako globoko ju spoštujejo.

Sodniki US (to velja za »večino« štirih) bi morali kot vrhunski »pravni strokovnjaki« biti kos vsem pritiskom ter resno skrbeti za vladavino prava in nedotakljivo regularnost. To je pa seveda daleč od svojeglave iregularnosti, ki so jo izkazali v tem primeru.

Tako ali drugače, zgodbe še ni konec, saj so pritožniki že najavili, da se bodo poslužili vseh pravnih sredstev, kar sedaj pomeni pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Tu pa kršitelji pravne države nimajo "šans".

Komentar dr. Andreja Finka ste prebrali brezplačno, čeprav ni zastonj. Podprite neodvisno novinarstvo s sklenitvijo naročnine na Domovino in si s tem pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin, koledarja priporočenih dogodkov, prireditev, knjig, videov, podkastov ...

Med drugim:

Intervju s Tomažem Štihom: Le kaj namerava vlada, ki je rehabilitirala totalitarizem, diktatorja in zločine proti človečnosti

Komentar Tina Mamića: Mašinca, zagodi, ljub'ca, zapoj!

Ta oblast obuja razkol in odpira zgodovinske rane

Obiščite našo naročniško stran (klik!)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike