Večerni kmečki protesti v številnih slovenskih krajih. Se nam kmalu obetajo protesti, podobni tistim po Evropi? (VIDEO)

Uredništvo

Včeraj zvečer smo bili priča seriji manjših shodov kmetov, ki so opozarjali na težavno situacijo v kmetijstvu. Skupine kmetov so se tako zbrale v Šentjurju, Celju, Ljubljani na Ljubljanskem barju, Vučji vasi, Murski Soboti in še nekaterih drugih krajih širom Slovenije.

Kmetje že dalj časa opozarjajo na zgrešene kmetijske politike, ki otežujejo delovanje kmetij ter zavirajo razvoj in posledično zmanjšujejo samooskrbo.

Kmečke zahteve so jasne

Po nekaterih krajih so kmetje delili tudi letake z zahtevami, ki jih imajo do slovenske družbe in države, ter hoteli tudi na ta način pojasniti, kaj so glavne težave, ki jih težijo pri uresničevanju njihovega poslanstva ter posla. »Slovenija mora postaviti prehransko varnost kot prioriteto. V mislih med delom imam vašo varnost, potrošniki – ne obrnite mi hrbta z nakupom »bio« hrane iz tujine, če jo imate (še bolj varno) pri meni,« je bilo napisano v vrhu.

V nadaljevanju pa so zapisali naslednji oris stanja: »Je poštena cena za kmetijske pridelke, ki odraža trud in napore kmetov, res tako nepredstavljiva? Samo zato, ker je kmet bil vedno vajen potrpeti, ne bom pristal na to, da kmetijska politika ne bo zagotovila pravične razdelitve sredstev ter enostavnih in dostopnih pogojev za izvajanje ukrepov. Administrativna bremena niso več šala, ampak postajajo nevzdržna mora. Kmetje ne moremo več pristajati na nepotrebne birokratske ovire. Borim se za ohranitev kmetovanja brez nepotrebnih okoljskih omejitev, ki onemogočajo pridelavo hrane. Nujno je, da nova pravila upoštevajo realne zmožnosti nas, kmetov.«

Poleg tega pa so opozorili tudi na finančne obremenitve kmetov ter nenehno državno spreminjanje določil ter rokov za izplačila, kar ustvarja popolnoma nepredvidljivo poslovno okolje. »Stabilnost in preglednost pri izvajanju kmetijskih ukrepov ter hitrejša in sprotna izplačila morajo končno postati več kot slučaj in dobra volja višje ravni,« so še zapisali. Tako kot kmetje širom Evrope pa so opozorili tudi na pomembnost sprejemanja ustreznih trgovinskih sporazumov, ki ne ogrožajo domače proizvodnje in pridelave.

 

Specifični slovenski kmetijski problem

Ena izmed zahtev pa je povezana tudi s ceno kmetijskih zemljišč. Cene kmetijskih zemljišč namreč zaradi vrste razlogov, vključno z raznoraznimi manipulacijami državnih ocen ter prostorskih načrtov, nezadržno rastejo. Po podatkih Eurostata za 2022 je bila cena hektarja kmetijskega zemljišča v Sloveniji leta 2022 v povprečju pri 23.282 evrih, medtem ko je bilo povprečje EU pri 10.578 evrih. Na petem mestu v Evropi se že nahaja Slovenija. Povprečna cena kmetijskega zemljišča za celotno državo je bila predlani pri 23.282 evrih, pri čemer je bila v Vzhodni Sloveniji pri 20.075 evrih, v Zahodni Sloveniji pa pri 39.494 evrih.

Svojo zahtevo so zapisali: »Kmetijska zemljišča postajajo nedostopna. Zahtevamo ureditev zakonodaje, ki bo zagotovila lažji dostop do najboljših kmetijskih zemljišč in ohranitev njihovega namena. Sem res pohlepen, če si želim delati na (dobri) njivi?« Dobra njiva pa je lahko tudi neprimerno obdavčena. Če je sploh v resnici dobra. O tej problematiki smo pisali pred kratkim. Država je denimo na Krasu administrativno povečala bonitetno oceno nekvalitetnih površin. Boniteta zemljišča, ki je imela še novembra 2022 vrednost 12, kar pomeni nizkokakovostno zemljišče, je nenadoma, brez kmetove vednosti, poskočila na 42, kar označuje visokokakovostno zemljišče. Takšna sprememba kvalifikacije pa ni trivialna, saj povzroči, da država lastniku dvigne davek na podlagi višjega katastrskega dohodka, ki naj bi ga iz naslova tega zemljišča prejemal, to pa vpliva tudi na 21 drugih socialnih pravic in transferjev, od otroškega dodatka in štipendij do znižanega plačila vrtca, socialne pomoči ... 

Več o državnih manipulacijah pri spremembah bonitetnih ocen in posledicah za kmetijstvo smo pisali v članku: »Kako je kraški podjetnik odkril milijardno škodo, ki jo nepremišljeni ukrepi povzročajo slovenskim kmetom«

Opozorili pa so tudi na nespametno ravnanje z zvermi: »Zmanjšanje populacije zveri je nujno. Da, razumem, da so zveri lahko simpatične, a tak zagotovo ni pogled na uničenje trdega dela mojih rok.« Vsako leto namreč lahko spremljamo politično preigravanje okrog odstrela zveri, ki se ponavadi ustavi na sodiščih zaradi pritožb nevladnih organizacij na področju varstva narave. Obenem pa je problem pokolov drobnice in perutnine postal že stalnica, ki ji ni videti konca.

O zadnjih informacijah glede prisotnosti volkov smo pisali v tem članku: »So bili trije volkovi v okolici Železnikov zares izpuščeni v naravo? Sledovi dajejo misliti, da je temu tako«
Izbrano za naročnike
Partizani so svoje izdajstvo naprtili duhovnikoma
Sesuvajo, da se ne bi sami sesuli
Slovo Jožka Rutarja, očeta znamenitih rutar'c
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Video] Doris Letina: »Strup, ki ga izvažamo, se bo v hrani vračal nazaj v Evropo« (Vroča tema, 19. 1. 2026)
  • 19. 01. 2026
10. Srečanje mladih prevzemnikov – »Mladi kmetje niso obrobje družbe. Hranijo Evropo.«
  • 09. 02. 2026
Sveta Bernardka Lurška – vidkinja
  • 16. 04. 2026