V Teksasu pred splavom zaščitili nerojene otroke, ki jim bije srce

foto: Live Action

S 1. septembrom je v Teksasu stopil v veljavo zakon o srčnem utripu, ki prepoveduje splav zarodka, ki mu že bije srce oz. je starejši od šestih tednov. S tem je Teksas efektivno zavaroval večino nerojenih otrok, saj v večini postopkov splava umrejo zarodki, starejši od šestih tednov.

Gre za veliko zmago zagovornikov življenja, saj je to prvi tovrsten zakon, ki je dejansko stopil v veljavo in ga ni razveljavilo vrhovno sodišče. Čeprav zagovorniki splava še niso povsem obupali nad razveljavitvijo, je svoja vrata zaprla večina klinik za opravljanje splavov v Teksasu.

Boj proti teksaškemu zakonu je napovedal tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je celo prepričan, da zakon krši ameriško ustavo, čeprav ta pravice do splava ne predvideva.

Zagovorniki življenja v Teksasu in celotnih ZDA praznujejo. V sredo je v veljavo stopil zakon, ki prepoveduje postopek splava v primeru, da je mogoče zaznati srčni utrip otroka, kar se zgodi v šestem tednu nosečnosti. Efektivno s tem prepovedujejo večino splavov, saj se okrog 70, po nekaterih ocenah pa celo 85 % splavov izvaja kasneje kot v šestem tednu nosečnosti. Mnoge ženske v tem času niti ne izvedo, da so že noseče. Po ocenah LifeNews zakon rešuje približno 100 teksaških otrok vsak dan. V letu 2020 je v postopkih splava umrlo 54.000 teksaških otrok.

Podobni zakoni do zdaj padali na vrhovnem sodišču

Popolne zaščite nerojenega življenja v ZDA trenutno ni mogoče uzakoniti v nobeni zvezni državi, saj še vedno velja precedenčna sodba Roe vs. Wade iz leta 1973, ki je splav uzakonila na zvezni ravni. Ima pa več držav že pripravljeno zakonodajo, ki bi splav prepovedala v trenutku, ko bi vrhovno sodišče omenjeni precedens odpravilo. Mednje spadajo Arkansas, Idaho, Kentuckey, Louisiana, Misisipi, Missouri, Severna Dakota, Južna Dakota, Tennessee in Utah. Slednje bi se morda lahko zgodilo že to jesen, ko bo vrhovno sodišče odločalo o primeru iz Misisipija.

Države, ki so naklonjene varovanju človekovega življanja od spočetja zato iščejo načine, kako postopke splava omejiti drugače. Mnoge tako od klinik zahtevajo, da dajo ženski določen čas za razmislek, preden opravijo poseg, ponekod se pogovori s psihologom.

Že več držav je skušalo splav omejiti tako, da bi ga prepovedali od trenutka, ko je možno zaznati otrokov srčni utrip. Prva je že leta 2013 takšen zakon sprejela Severna Dakota, vendar je vrhovno sodišče zakon razveljavilo, češ da je v nasprotju z odločitvijo Roe vs. Wade. Po interpretaciji slednje naj bi bil splav omogočen do točke, ko otrok lahko preživi zunaj maternice.

Zakon o srčnem utripu je nato sprejelo in skušalo uveljaviti še sedem držav: Ohio, Georgia, Louisiana, Missouri, Alabama, Kentucky in Južna Karolina, vendar je v vseh primerih vrhovno sodišče zakone razveljavilo. S prvim novembrom začne podoben zakon veljati tudi v Oklahomi.

V Teksasu so se zakona srčnega utripa lotili nekoliko drugače. Spoštovanja zakona ne bodo preverjale državne institucije, ampak zakon omogoča vsakemu državljanu, da toži vsakogar, ki sodeluje pri postopku splava, kjer je že bilo mogoče zaznati srčni utrip. V kolikor je tožba uspešna, je državljan deležen nagrade in kritja sodnih stroškov.

Klinike za opravljanje splava in njihovi zagovorniki v državah, kjer je bil zakon srčnega utripa uveden, običajno tožijo državo, ki bi omejevala dostop do splava, v primeru Teksasa nimajo koga tožiti. Najprej bi moral namreč nek državljan tožiti njih zaradi opravljanja postopka splava. Na vrhovno sodišče so podali pritožbo za ustavitev uveljavitve zakona, vendar njihove pritožbe vrhovno sodišče zaenkrat ni obravnavalo. Kljub temu ponudniki splava, med njimi Planned Parenthood, napovedujejo oster boj proti zakonu.

Poleg prepovedi izdatna pomoč nosečnicam in tudi delavcem v klinikah

Teksas je poleg zakona srčnega utripa sprejel tudi dodatno pomoč nosečim ženskam v krizni nosečnosti, da bi, v primeru, da izberejo življenje, imele tudi vire za njegovo preživetje. Dodatnih 100 milijonov dolarjev so namenili tudi programu Alternative splavu, ki zagotavlja brezplačno svetovanje, tečaje starševstva, plenice, nadomestno mleko in poklicna usposabljanja.

Organizirajo se tudi pro-life gibanja. Organizacija And then there were none [In potem ni bilo nobenega več], ki jo vodi nekdanja direktorica klinike za splave Abby Johnson, pomoč pri iskanju nove službe in zdravljenju ran zaradi dosedanjega dela v povezavi s splavom ponuja tudi delavcem v zdaj zaprtih klinikah za splave.

Do uveljavitve teksaškega zakona pa je kritičen ameriški predsednik Joe Biden. Teksaški zakon je označil za »nezaslišanega« in obljubil, da ga bo poskusil razveljaviti, saj je prepričan, da krši odločitev Roe vs. Wade izpred pol stoletja. Pravico splavljanja nerojenih otrok je označil za ustavno ter ocenil, da bodo zaradi tega zakona ženske imele manj dostopa do zdravstvene oskrbe.

Javnost razdeljena, a v veliki meri zagovarja življenje

Vprašanje splava deli ameriško politiko. V Teksasu je omejitvi opravljanja splava na 6 tednov nosečnosti naklonjenih 49 % Teksačanov, 41 % zakonu nasprotuje. Na ravni ZDA po podatkih Pew Research Centra splavu nasprotuje 39 %, za 59 % pa je ta sprejemljiv. Kljub temu pa po podatkih raziskave HillHarrisX 55 % Američanov meni, da je omejitev na 6 tednov smiselna.

Demografske razlike so opazne predvsem med Republikanci in Demokrati. Splavu nasprotuje 63 % Republikancev in le 19 % Demokratov. Opazno večji delež nasprotnikov splava je tudi med kristjani, še posebej evangeličani in katoliki.

Dolgoletno pro-life gibanje daje sadove

Odločitev Roe vs. Wade je močno spremenila ameriško družbo, saj je bil v mnogih državah splav tedaj prepovedan. Od leta 1973 pa ga morajo dovoljevati vse države. Odločitev je vzbudila močno pro-life gibanje, ki je zadnjih 50 let vse bolj aktivno po celotnih ZDA. Na vsakoletni Pohod za življenje, ki ga organizirajo na obletnico sodbe, se v zadnjih letih odpravi tudi več kot milijon ljudi iz vse države.

Vse več zavedanja je tudi med mladimi, ki pogrešajo svoje brate, sestre, sošolce in potencialne partnerje, ki so umrli v postopkih splava. Hkrati se zavedajo, kakšno srečo imajo, da niso s splavom končali življenja tudi njim, saj se to zgodi skoraj četrtini spočetih otrok v zahodnem svetu.

Zaradi nekoliko konzervativnejše zasedbe Vrhovnega sodišča imajo Američani po dolgem času realno upanje, da se utegne spremeniti tudi odločitev Roe vs. Wade. Kar pa ne bi prepovedalo splava v ZDA. Le omogočilo bi, da bi se o tem lahko odločale zvezne države same.

Prav tako prepoved splava ne krni dostopa do zdravstvene oskrbe žensk. Onemogoča zgolj ubijanje lastnih otrok. Klinike za splave pa razen splava v večini primerov niso ponujale zdravstvene oskrbe, ki ni povezana s splavom.

Zgled iz ZDA kaže, da je pro-life gibanje tek na dolge proge. Poleg vseh rešenih življenj pa naposled daje tudi konkretnejše rezultate v obliki družbenih premikov.

3 komentarji

  1. V kolikor pomeni papežev obisk na Madžarskem podporo madžarskim kristjanom in njih predsedniku države glede splava in odklonitev prihoda migrantov v to državo in Evropo, potem pomeni, da ni obupal nad kržšanstvom v Evropi, ki jo uničuje prihajajoči izrojeni libaralizem in socializem.
    Če pa mu bo rekel, naj pusti migrante prihajati, lahko pomeni tudi, da smatra, da lahko sprevrženost v Evropi zaustavi le širatsko pravo.
    Upam, da si upate to objaviti.

Komentiraj