V Radencih bo očitno referendum o Titovi cesti. Dobro ali slabo?

Vir foto: radenci.si, Facebook, Wikipedia
Župan občine Radenci Roman Leljak je uresničil svojo napoved in občinskemu svetu predlagal preklic odloka, ki je med drugim določal tudi preimenovanje Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije. Občinski svet je preklic sprejel. Župan napoveduje, da bo za oktober razpisal posvetovalni referendum o preimenovanju Titove ulice.

Odločitev za refernedum se glede na nastalo situacijo v tem trenutku zdi najbolj racionalna. A ljudsko glasovanje o preimenovanju Titove ceste odpira tudi kar nekaj dilem.

 

Spomnimo - preimenovanje Titove ceste v Radencih se je potem, ko so se dvignili lokalni častilci Titovega imena ter zahtevali referendum, zapletlo v pravno-upravni klobčič. (Več o tem v nedavnem članku na Domovini.)

Poleg zahteve za referendum so nasprotniki preimenovanja ulice po Titu sprožili še postopek pred upravnim sodiščem. Župan Leljak je zato sklep o preimenovanju ulic zadržal. A nasprotniki so se obrnili še na ustavno sodišče. In tako je prišlo še do enega zadržanja sklepa o preimenovanju - tokrat s strani ustavnega sodišča.

Vsi ti postopki bi ob stanju slovenskega pravosodja seveda trajali (in tudi stali), kar bi odločitev o preimenovanju zamaknilo. (In podaljševalo čas ideološkega razpihovanja tematike.) Zato je župan Roman Leljak popustil in pristal na referendum, ki mu je sprva nasprotoval.

Odločba ustavnega sodišča v tem primeru je zbudila tudi kar nekaj začudenja. Čeprav je bila samo postopkovna (in tudi ne dokončna), je večina na ustavnem ustavnem sodišču (7:2) očitno čutila dolžnost, da - resda samo v opombi - opozori na vsebinsko razliko med preimenovanjem obstoječe Titove ulice (ki je obstajala pred demokratizacijo) in novim poimenovanjem Titove ulice, ki ga je ustavno sodišče v primeru Ljubljane leta 2011 razglasilo za neustavno.

Na twitterju je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič izrazil javno nestrinjanje in ob končni razsodbi napovedal ločeno mnenje. Poleg Klemena Jakliča je proti odločbi v primeru Redenci glasoval tudi ustavni sodnik Marko Šorli.


Ljudstvo bo samo odločilo, ali hoče v časti imeti Tita ali ne


Pristanek župana na referendum, se, kot rečeno glede na nastali pravno-upravni klobčič ter z njim povezanim časom in stroški, logična.

Na nek način se zdi prav, da ljudstvo tudi samo odloči, ali želi imeti v časti osebo, ki simbolizira nekdanji nedemokratični režim, kar je o simbolni razsežnosti njegove osebnosti jasno zapisalo ustavno sodišče v odločbi iz leta 2011.

V Sloveniji so še v 12 krajih po Titu poimenovane ceste, ulice in trgi. Če demokratično izvoljene lokalne oblasti v treh desetletjih demokracije niso bile sposobne zamenjati imena, ki simbolizira nedemokratični režim in teptanje človekovih pravic, naj se s tem soočijo ljudje sami.

Glede na siceršnje stanje slovenskega duha v odnosu do nekdanjega režima sicer upanje, da bi ljudje izvolili to, kar njihovi izvoljeni predstavniki v treh desetletjih niso zmogli, ni kaj veliko. Pa vendarle. Če ne drugega bi ljudstvo prevzelo to odločitev in to breme nase, kot ga je množica, ki je pred Pilatom kričala: "Njegova kri na nas in naše otroke!"

Poimenovanju po Titu povezano z ustavnim varovanjem človekovih pravih - kdaj in kako?


Po drugi strani pa zadeva vendarle ni tako preprosta. Ustavno sodišče je v odločbi iz leta 2011 že pojasnilo povezavo med poimenovanjem po Titu in ustavnim varovanjem človekovih pravic.

Resda je takrat zarisalo ločnico med novimi poimenovanjem po Titu, ki jih je "mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu", in starimi poimenovanji, ki so se "ohranili še iz prejšnje ureditve" in so "del zgodovine".

Da je lahko to ločnico potegnilo, se je sklicevalo na dimenzijo "avtoritete oblasti" - demokratični oblasti je prepovedalo v njeni avtoriteti poimenovanje po simbolih nedemokratičnega režima, ni ji pa prepovedalo ohranjati zgodovinske odtise in pečate tega poimenovanja.

Kar zadeva odnos celotne sodobne demokratične države do nedemokratičnega totalitarizma, pa je to razlikovanje v temelju nelogično. Titovo ime ceste, ulice ali trga namreč simbolizira nekdanji nedemokratični režim, ki je sistematično kršil človekove pravice, pa naj bo to ime bodisi po volji oblasti bodisi po volji ljudstva, bodisi pred 1991 bodisi po 1991.

Izgubljena priložnost, da se s poimenovanjem po Titu ustavno sodišče sooči še enkrat


Ustavno varovanje človekih pravic pa je seveda skrb ustavnega sodišča. Zakonodajni referendum (v Radencih bo sicer šlo z posvetovalnega) celo omejuje možnost razpisa referenduma za zakone, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Vprašanje človekovih pravic torej ne more biti vsakokratna "kaprica" volilne večine v Sloveniji, Ljubljani ali v Radencih, ampak je stvar ustave, ki je pravni izraz vrednostnega središča naroda, v katerega se posega "s tresočo roko".

Ker je občinski svet občine Radenci preklical odlok o preimenovanju Titove ceste, ne moremo pričakovati, da se bo zdaj ustavno sodišče vsebinsko ukvarjalo z vprašanjem preimenovanja. Pa bi bilo prav, da bi se po letu 2011 še enkrat.

Kot pri ljudskem glasovanju, lahko sicer tudi tukaj ugotovimo, da ni veliko upanja, da bi ustavno sodišče v sedanji sestavi dregnilo v "pravico" "zgodovinskih" Titovih cest, ulic in trgov, da ostanejo. A če ne drugega, bi dobili napovedano ločeno mnenje sodnika ddr. Klemena Jakliča, ki bi bilo za ozaveščanje slovenske pravne stroke in siceršnje javnosti o ustavnem varovanju človekovih pravic zelo dobrodošlo, tako kot že marsikatero doslej.

Odločba US 2011 (U-I-109/10) - Zakaj je poimenovanje cest po Titu neustavno?

V Sloveniji /.../ je oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima s poimenovanjem ceste po voditelju tega režima protiustavno. Takšno novo poimenovanje v današnjem prostoru in času nima več svojega mesta, ker je v nasprotju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ki sodi v samo jedro ustavne ureditve Republike Slovenije. Poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu namreč ni poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve in bi bilo danes le del zgodovine.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike