Ustvarjalci Radia Slovenija vodstvu RTVS ne zaupajo več, zato so mu izrekajo nezaupnico

Uredništvo
Vir: Wikimedia Commons/montaža Domovine
Uredniki in predstavnik zaposlenih na Radiu Slovenija so Programskemu svetu RTV Slovenija včeraj poslali pismo, v katerem nasprotujejo spremembam, ki jih uvaja vodstvo, svetnike pa pozivajo, naj spremembe, vezane predvsem na informativni program in tretji program Radia Slovenija – Ars, zaustavijo. "Vodstvu RTV Slovenija ne zaupamo več, zato mu izrekamo nezaupnico," so še zapisali v pismu.

Vodstvo v krčenje informativnega programa in avtomatizacijo programa Ars


Ustvarjalci radijskih programov nasprotujejo predvsem krajšanju in ukinjanju nekaterih oddaj. Vodstvo namreč namerava na Valu 202 (ta je včeraj prejel pohvalo Društva novinarjev Slovenije) ob sobotah ukiniti oddaji Prva jutranja kronika in Danes do trinajstih, med tednom pa oddajo Zrcalo dneva. Prav tako želijo ob določenih terminih ukiniti poročila na Prvem programu, spremeniti ime Prve in Druge jutranje kronike ter premakniti oddajo Radijski dnevnik z 19.00 na 18.30 uro, so še zapisali podpisniki pisma.

Ob tem so radijski ustvarjalci posebej izpostavili pomen informativnega programa kot »nosilnega stebra« in »konkurenčne prednosti« nacionalnega medija v primerjavi s komercialnimi radii, zaradi česar bi bilo po njihovem mnenju informativni program potrebno krepiti, ne pa krčiti.

Nasprotujejo tudi napovedanemu znatnem zmanjšanju deleža poklicnih govorcev v informativnih oddajah in napovedani avtomatizaciji večernega programa Tretjega programa - Programa Ars, ki bi po njihovi oceni pomenila zanemarjenje in osiromašenje programa.

Pismo so podpisali: Peter Kosmač, predsednik Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija; Matej Venier, odgovorni urednik programa Ars; Ingrid Kovač Brus, urednica kulture; Gregor Pirš, urednik programa za resno glasbo; Tomaž Gerden, urednik Uredništva religije in verstva; Eva Longyka Marušič, urednica Uredništva igranega programa; Lidija Hartman, radijska moderatorka; Simeona Rogelj, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija.

Ne izvaja in krši se letošnji Poslovno produkcijski načrt


Avtorji pisma v svojem pozivu programskim svetnikom ugotavljajo, da se trenutno ne izvaja in celo krši Poslovno produkcijski načrt za leto 2020, spremembe, ki jih Poslovno produkcijski načrt predvideva za leto 2021 so po njihovi oceni »nesprejemljive«, »škodljive« in »pomenijo začetek razgradnje nacionalnega medija, kot ga poznamo danes«. Opozarjajo, da spremembe tudi niso bile pripravljene v sodelovanju z radijskimi ustvarjalci in z njimi niso usklajene.

Podpisniki pisma tako od Programskega sveta RTV pričakujejo, da nemudoma ustavi proces avtomatizacije večernega programa Ars, iz dnevnega reda nemudoma umakne točko, ki predvideva obravnavo Programsko produkcijskega načrta za leto 2021 in skliče izredno sejo, na kateri bo opravljena temeljita razprava o predlaganih spremembah na Radiu Slovenija.

Spremembe nujne, a premišljene in kot posledica dialoga z ustvarjalci


Hkrati so poudarili, da spremembam na radiu ne nasprotujejo, saj menijo, da so nekatere celo nujne. Ob tem pa so izpostavili, da število poslušalcev in varčevanje ne moreta in ne smeta biti vedno merilo. Kljub temu pa spremembe, ki jih predlaga trenutno vodstvo radia, po njihovi oceni niso dovolj premišljene, niso nastale na podlagi temeljitih analiz o posledicah in niso plod demokratičnega procesa in dialoga, v katerem bi s ciljem iskanja najboljših potrebnih sprememb sodeloval najširši del radijskih ustvarjalcev.

KOMENTAR: Uredništvo
<strong>Nacionalni medij, ki je vse bolj komercialni</strong>
Jasno je, da je na RTV Slovenija prostor za racionalizacijo poslovanja, očitno pa se je vodstvo zavoda te lotilo na napačnem koncu – prav tam torej, kjer je bistvo nacionalnega medija; v kvalitetnih informativnih vsebinah in programih, ki ne prinašajo denarja, a so za posamezne družbene vsebine pomembni, kot je na primer program Ars, s povsem svojo nišo, ki jo lahko pokriva prav zaradi načina financiranja. Takšne premike h komercializaciji nacionalnega medija sicer spremljamo že več let, ne šele od letos, ko je nastopila kriza in ima težave večji del gospodarstva, pri čemer predvsem ves čas toži, da potrebuje več sredstev. Hkrati pa lahko zapišemo, da pismo kaže tudi na to, da vodstvo RTV deluje na način, kakršnega očita državi, predvsem kulturnemu ministrstvu, ki ob finančnih težavah RTV zavodu v času krize še bolj zapira finančno pipico. Vodstvo RTV namreč deluje brez dialoga s tistimi, ki jih spremembe najbolj zadevajo, brez sodelovanja in usklajevanja ter brez upoštevanja dokumentov, ki so jih v vodstvu napisali in sprejeli sami. Takih »nezaupnic« smo videli že več. A morda vendarle še premalo, da bi programski svetniki in zaposleni na RTV sprevideli, da je vendarle potrebna menjava vodstva.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

ustavni sodniki
Kako je (tudi) Ustavno sodišče RS čistilo »janšiste« na RTV Slovenija
  • 22. 04. 2025
RTV, simbol, deček
Zavržno: na spletni strani MMC RTV s strani teroristov Hamasa ugrabljene izraelske otroke označujejo kot »ujetnike« in ne kot talce
  • 15. 03. 2025
aleksander čeferin
Neprekinjen denarni tok od RTV Slovenija do Odvetniške družbe Čeferin
  • 11. 02. 2025