Ustavno sodišče nad odločitev zdravstvene stroke

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo opozicije za oceno ustavnosti sklepa, da referendum o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v vojsko ni dopusten.

Prav tako pa je odločilo, da so bili vladni odloki o prepovedi in omejevanju števila udeležencev na shodih neustavni, zato je odloke tudi razveljavilo. Odločitev je podprlo šest sodnikov, dva sta bila proti. Sodišče je tako za neustavno razglasilo odločitev, sprejeto po nasvetu najvišjih predstavnikov epidemiološke stroke v državi. Odklonilno ločeno mnenje kaže tudi nekatere luknje v argumentaciji.

Ustavno sodišče: Obstaja paleta ukrepov, s katerimi je mogoče preprečevati širjenje nalezljivih bolezni na shodih in ki manj posegajo v pravico do mirnega zbiranja


Prepoved shodov oz. njihova omejitev na do 10 oseb ni bila skladna z ustavo, ker po oceni sodišča ni bilo izkazano, da je  takšna prepoved nujna. “Sporočilo desetih oseb je toliko šibkejše od sporočila, ki ga izrazi več oseb, da takšna omejitev posega tudi v temeljni značaj mirnih zbiranj kot svobodnih in od države neodvisnih prispevkov k oblikovanju političnih stališč ter politične volje,” pa so sodniki zapisali glede shodov do 10 oseb.

Sodišče je ocenilo, da je prepoved pomenila "izjemno hud poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj", prav tako pa je bila za ustavne sodnike sporna tudi prepoved neorganiziranih shodov, ki omogočajo takojšen ter neposreden odziv posameznikov na aktualne dogodke.

Po mnenju sodišča bi bila vnaprejšnja prepoved protestov nujna samo, če bi obstajala resnična nevarnost, da bodo protesti povzročili posledice za varovane pravne dobrine (v tem primeru zdravja), ki jih ni mogoče preprečiti z drugimi, manj strogimi ukrepi. Po mnenju sodišča bi morala vlada preučiti možnost za uskladitev obeh pravic. Sodišče je zavzelo stališče, da obstaja cela paleta ukrepov, s katerimi je mogoče preprečevati širjenje nalezljivih bolezni na shodih in ki manj posegajo v pravico do mirnega zbiranja.

Vlada se je oprla na stališče zdravstvene stroke, ta pa ni tehtala tudi vpliva na demokracijo


Vlada se je ob prepovedi shodov in njihovi omejitvi sklicevala na mnenji strokovne skupine za covid-19. A kot ugotavlja Ustavno sodišče, se skupina ni ukvarjala s pomenom shodov v svobodni demokratični družbi in presojo o alternativnih ukrepih, ki bi omogočali uveljavljanje te pravice, ter ni preložila dokazov, ki bi podpirali trditve oz. domneve o večjem tveganju za prenos okužbe.

Odločitev je podprlo šest sodnikov, dva Klemen Jaklič in Marko Šorli sta ji nasprotovala.

https://twitter.com/kjaklic/status/1417088572243513349

Sodnik Jaklič: Če shodi ne upoštevajo ukrepov in pravil, je škoda za življenje in zdravje ljudi neizmerno večja kot zaradi omejitve združevanja


Jaklič je že tedaj, ko je sodišče začasno zadržalo omenjene odloke opozoril, da sodišče ob vsebinskem presojanju za nazaj o tem, ali je bil poseg v pravico do združevanja nujen v okoliščinah konkretnega primera, ni ugotovilo, da gre za shode, ki na katerih se redno kršijo pravila NIJZ. "Celo v času ukrepa najstrožjega zaprtja (lockdown) so se po nekaterih  slovenskih  mestih  pojavljali tovrstni shodi, katerih  udeleženci niso upoštevali socialne distance in ostalih podrobnih pravil NIJZ, ki so bila vnaprej splošno predpisana za vse z namenom učinkovite zamejitve širjenja bolezni in s tem varstva življenja in zdravja".

Še več, ugotavlja Jaklič, eno od ključnih vsebinskih sporočil tovrstnih shodov je bilo usmerjeno konkretno prav proti ukrepom oblasti in epidemiološke stroke za zajezitev pandemije, kar številni udeleženci želeli pokazati tudi z zavestnimi kršitvami pravil NIJZ iz naslova protesta. A ustavni sodniki tega v analizo niso vključili, piše Jaklič.

Kot zapiše, je namreč v primeru shodov, ki ne upoštevajo pravil in ukrepov in jih nasprotujejo ter jih demonstrativno kršijo, nepopravljiva škoda za življenje in zdravje ljudi neizmerno večja kot je škoda zaradi omejitve združevanj na ne več kot 10 udeležencev – število, ko državni organi lahko učinkovito preprečijo nenadzorovano eskalacijo in s tem obsežnejši vir širjenja virusa.

Po mnenju sodnika Jakliča je tako z ustavo zaščiteno le tisto združevanje, ki ne krši pravil, in ne tudi tisto, ki bi npr. uničevalo javno lastnino, ogrožalo varnost ali pa kršilo pravila o socialni distanci, zaščiti in drugih  preventivnih  ukrepih  sredi  vrhunca  pandemije.

Na odločitev se je že odzval tudi notranji minister, ki je sodnikom očital poseganje na podorčje zdravstvene stroke:

https://twitter.com/jinaver/status/1417130325533200386

https://twitter.com/Bu3Di/status/1417126947201720326

Življenje in zdravje ljudi kot temeljna vrednota


Jaklič med drugim opozarja tudi na zgrešeno primerjanje shodov z združevanjem iz verskih razlogov, kjer za razliko od protestov nikoli niso bile potrebne okrepljene enote policije, ki bi izvajale nadzor in posredovale v primerih izbruhov kršitev. Podobno je ocenil tudi sodnik Šorli, ki je pogrešal vsebinsko odločitev.

Ob neabstraktnem tehtanju, poglobljenem v konkretne okoliščine presoje tako Jaklič ugotavlja, da se ob omejenih zdravstvenih kapacitetah cena kršitev ukrepov meri v izgubi nespornih in hierarhično najvišjih oblik svobode – življenja in zdravja soljudi, tudi tistih, ki niso ničesar kršili, pa so  zaradi  dodatnega  pritiska  na zdravstveni sistem iz naslova kršiteljev deležni manj kvalitetne obravnave zoper obolelost in s tem posledično prikrajšani za svoje življenje in zdravje.

Stroka: Izpolnjeni že vsi pogoji za nov val epidemije


Po napovedih strokovnjakov bo že ta teden v Sloveniji prevladovala delta različica novega koronavirusa, ki velja za bolj prenosljivo. Evropski center za obvladovanje in preprečevaje bolezni Sloveniji po 1. avgustu napoveduje strm porast števila smrti zaradi covida-19.

Za nov val epidemije so že izpolnjeni vsi pogoji – tako prisotnost hitro prenosljive različice delta, kot tudi odpravljene omejitve družabnega življenja in razmeroma počasno cepljenje, je prejšnji teden dejal regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hans Kluge.

https://twitter.com/sodnik/status/1417078761762304006

https://twitter.com/VaneGosnik/status/1417106184318947336

Odločitev bi lahko komentirali tudi z jutranjim komentarjem dr. Andreja Finka, ki med drugim zapiše: "V normalnih razmerah, to je, v ustaljeni državi, ki trdno stoji na lastnih demokratičnih temeljih, so si ustavni sodniki edini v bistvenih vrednotah, ki vodijo sam obstoj države, ne glede na njihova osebna prepričanja v vesti. Ustavno sodišče v demokratični državi ne bi smelo biti nikoli bojno polje, na katerem bi se branilo neke v preteklosti pridobljene pozicije. V našem Ustavnem sodišču so pa ločena mnenja dovolj jasen pokazatelj, kako tam misli večina." Kot opozarja, morajo državljani v Ustavnem sodišču videti zadnje jamstvo pravičnosti v vsakdanjem življenju, sicer sledi nezaupanje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike