»Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

dr. Andrej Fink
28

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Mnogi državljani se ne zavedajo pomena Ustavnega sodišča. Dejansko je to edini organ, ki je nad Ustavo, saj le on definira, kaj Ustava končno določa. Le on namreč interpretira Ustavo in iz splošnih načel, ki so v njej navedena, izlušči pomen, ki je veljaven za določeno zadevo in posledično za vse podobne. Zato se Ustavno sodišče včasih imenuje »negativni zakonodajalec«, v primerjavi s pozitivnim naravnim zakonodajalcem v Državnem zboru.

Ustavno sodišče je tisto, ki z dokončno in brezprizivno avtoriteto pove, kaj je v našem ustavnem sistemu prav in kaj ne. Ustava RS v svojem 160. členu našteva preko deset pristojnosti tega sodišča, od katerih je že s prvim dovolj (»odloča … o skladnosti zakonov z ustavo«). Skratka, smo na absolutnem področju vladavine prava.

Stare sile v njem vidijo zadnjo barikado v obrambi nebranljivih privilegijev iz dobe enoumja.

Zato je še kako važna ta funkcija in še kako važna sestava tega devetčlanskega organa. Člen 163 zahteva, da so le-ti »pravni strokovnjaki«, vendar glede na vse povedano ni dvoma, da morajo biti ne samo pravno kompetentni, temveč tudi, in upam si trditi, moralno visoko kvalificirani modreci, saj naj bi s funkcijo prevzeli značaj najpristnejše elite v družbi, ki bo malemu človeku zagotavljala osnovne pravice, ki mu gredo. Zato ta funkcija sega globoko v srčno kulturo.

Posnetek komentarja dr. Andreja Finka je na voljo na koncu prispevka.

Kako je pri nas? V normalnih razmerah, to je, v ustaljeni državi, ki trdno stoji na lastnih demokratičnih temeljih, so si ustavni sodniki edini v bistvenih vrednotah, ki vodijo sam obstoj države, ne glede na njihova osebna prepričanja v vesti. Ustavno sodišče v demokratični državi ne bi smelo biti nikoli bojno polje, na katerem bi se branilo neke v preteklosti pridobljene pozicije. V našem Ustavnem sodišču so pa ločena mnenja dovolj jasen pokazatelj, kako tam misli večina. Stare sile v njem vidijo zadnjo barikado v obrambi nebranljivih privilegijev iz dobe enoumja.

Pri nas smo še vedno v tranziciji, v utrjevanju našega demokratičnega sistema, ki še vedno trpi porodne bolečine.

Ta kriza okoli Ustavnega sodišča mnogo pomeni, čeprav se dogaja nekako pod površino. Ker Ustavno sodišče ni organ, ki bi se ga lahko obravnavalo s pouličnim kričanjem in zahtevami, da naj odstopi, izgleda, da je bolj odmaknjeno od ljudskega ocenjevanja. A državljani morajo v njem videti zadnje jamstvo pravičnosti v vsakdanjem življenju. Če ne bi bilo tako, je ena najhujših posledic tega stanja prav nezaupanje. Če pa v družbi ni zaupanja, je s tem načeto povezovalno tkivo. Pri nas moramo prav v ustvarjanju zaupanja še narediti največje napore.

Neprimerno postopanje s kandidati v posledicah pomeni rušenje zaupanja v ustavno sodstvo in ustavno ureditev, končno pa tudi nič manj kot rušenje vladavine prava. To rušenje pa ne prihaja od strani današnje izvršne oblasti, temveč od tistih in takih, ki jim samostojna in demokratična država pred tridesetimi leti ni bila zaželena opcija. Zato se danes nekateri obnašajo kot objestni otroci, ki kričijo in cepetajo na ulici ali v Državnem zboru in niso sposobni najmanjšega dialoga, kaj šele kulturnega, da bi se stvari, ki so bistvenega skupnega pomena za državo, premaknile v dobro vseh.

Pri nas smo še vedno v tranziciji, v utrjevanju našega demokratičnega sistema, ki še vedno trpi porodne bolečine. Lahko bi tudi rekli, da smo v tem oziru družbenopolitično v stanju najstništva. Stare revolucionarne sile nas vlečejo nazaj v »varnost« primitivne populistične maternice in elementarnega infantilizma, ki je sam po sebi debilen in neperspektiven. Da je to res tako, se jasno vidi v parolah, po katerih segajo, da nabirajo volivce. Še najbolj blaga je zadnja, boj »za vodo«. Ja! Tako vodeno je vse to njihovo početje! Narava pa najstniku daje rast in ga kliče k resničnemu zorenju, ob katerem se kdaj lahko zaleti v idealne ali realne zapreke.

Kljub vsemu se pa stanje le spreminja. Še pred nekaj leti je v Državnem zboru bila le dobra tretjina takih poslancev, ki niso bili idejni nasledniki post revolucionarnih opcij. Danes se je to razmerje spremenilo, v najslabšem primeru, na 50:50. Prav ob glasovanju za zadnjega ustavnega sodnika, ki je dobil 45 glasov, torej mu je zmanjkal le eden, je to spreminjanje še posebej očitno.

Mimogrede je pa boj za ustavnega sodnika tudi boj proti drugemu ustavnemu organu, predsedniku Republike. Prav ob predsednika Republike se žolčno zaganjajo vsi tisti, ki menijo, da ne ravna tako, kot bi po njihovo moral.

Ali se bo našel še kak ugledni pravnik, ki bo hotel med mlinske kamne, da se mu bo dogajalo to, kar se je njegovim trem predhodnikom? Očitno mora za to pri nas priti še do kakšnega prelomnega trenutka. Prvi se je zgodil na dan plebiscita, decembra leta 1990. Prav tako kot takrat, bomo pa glavni igralci tega trenutka morali biti državljani, ki se bomo spet odločali, a ne »za vodo«, temveč za temeljne in globinske zadeve, ki se tičejo našega sedanjega in prihodnega sožitja. V takem, bolj zdravem miljeju, ne bo tolikšnih težav za izvolitev vrhunskih strokovnjakov – modrecev.

 

28 KOMENTARJI

  1. Članek, ki poje slavo Ustavnemu sodišču, govori o nekem idealnem stanju, ki pa ga žal nikjer ni. Pravniški lobi je skozi vso tranzicijo bil morda najmočnejši lobi v državi. Ta lobi je najbolj odgovoren za potek tranzicije v nasportju s pravili pravne države. Omogočil je tranzicijski rop in de facto delitev na prvorazredne in drugorazredne državljane. Pri rušenju pravne države so sodelovale vse veje tega lobija: javnoupravna, odvetniška, notarska in kar je najbolj zaskrbljujoče – univerzitetna, ki vzgaja nove rodove pravnikov.
    Kako v praksi deluje US, kažejo na primer številne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so bile odločene v prid pritožnikov, medtem ko je US požegnalo odločitve naših pristranskih “razrednih sodišč”. Sodbe slovenskih sodišč, ki so padle na ESČP, pa so le vrh ledene gore, saj se večina diskriminiranih državljanov gotovo ni odločila za mukotprno in drago pritoževanje prek vseh instanc do ESČP.
    US je med tranzicijo je prav tako zagotavljalo kontinuiteto prikrite oblasti razvpitih stricev iz ozadja in seveda njihovih mlajših nečakov. No, bili so tudi svetli trenutki, ampak žal bolj redki in samo trenutki.

  2. Nad jugom se zbirajo grozeči oblaki. Sloveniji ne preti več vojna nevarnost, pač pa vanjo vdira nevarna duhovna tema. Ta se bo zelo zvito skušala vtihotapiti v vse pore krščanskega življenja in delovanja. Škodovati krščanstvu in prevzeti državno oblast – to je njen glavni cilj. Iz Slovenije bo tema segala daleč naokoli…“

    Kurešček, 30. avgusta 1992

      • Zelo zmotno dojemanje demokracije. Državni zbor lahko spreminja ustavo le z dvo tretjinsko večino. To varovalo je potrebno, da pri ključnih družbenih spremembah omogoči družbeni konsenz.

  3. Demokratična opcija,RKC-ju,nikoli ne bo želena.
    Tovariš Janez Janša,si pa DEMOKRACIJO in PRAVO razlaga tako,da je prav samo to kar on IZUMI.Temu sledijo tudi njegovi plačanci,če pa slučajno kdo tem IZUMOM ugovarja,je z njegovo karijero konec.

  4. Večina, ki danes odloča na US, je tam nezakonito, ker je bila potrjena v nelegitimno formiranem DZ po ukradenih volitvah 2014.
    Odločb, ki jih ta večina sprejema politikantsko, ni treba komentirati, saj se komentirajo same, treba pa je spodbijati njihovo legitimnost. Vlada naj jih ignorira.

  5. Kot med drugo sv. vojno in okupacijo komunisti izzivajo s sovražnimi bsedami in dejanji. zenkrat sejejo odzive na podoben način in obenem, kadar koga na pomladni strai spravijo ob živce, pokažejo v javnosti: “Poglejte, vsi so enaki!”
    Med vojno i okupacijo so začli pobijati nedolžne ljudi in širiti lažii, da so izdajalci NOB-ja. Zaradi tega so morali ljudj ustanoviti najprej vaške straše za zavarovanje vasi in domačij, potem pa še domobranstvo, ker so Nemci, kot legalna okupacijska oblast, 0dopustili le takšno obliko. Komunisti so namreč imeli (imajo) za sovražnika in izdajalca vsakega, ki je kristjan ali ni z njmi-ta je proti njim, kar je povedal tudi Mussolini in tudi Hitler. Te tri ideologije pa so kazale in kaže preostala še vedno ta značaj.
    Takrat so izrabili delavce, okupacijo, da so zvabili v svoje baraljone komunistične revolucij čim več ljudi in naredili razkol med kristjani. dans je kristjanov le še nekaj procentov, ki bi se branili…, zato razglašajo še demokratsko stranko (pravi socialdemokrati, ki jim je SD ukradla ime v vrstah evropske socialdemokracije) kot sovražnika.

  6. Edini način, da ohranimo samostojno Slovenijo in jo popeljemo na pot učinkovite pravne države je VOLITI DESNICO, samo DESNICO in še enkrat DESNICO!!! Potrebno je ljudi na terenu osveščati, prepričevati, ker so zadeve postale hudo nevarne! Opozicija nima najmanjšega dobrega namena, kar kaže s svojim vedenjem na vseh nivojih! Ljudje so res zavedeni, ker o zdravi politiki nimajo pojma! Nahujskani primerki ljudi pljuvajo poslance in nič se ne zgodi! To je alarmantno!
    Dolžni smo opozarjati na levičarske zlorabe, ker oborožen spopad ni več daleč!

      • Ko gledamo te Jugo-zastave, pod katerimi nas je napadla JUGOSLOVANSKA ARMADA, vidimo, koliko ljudi SOVRAŽI Slovenijo.

        Vsi ti le IZKORIŠČAJO našo DRŽAVO Slovenijo in njene državljane, da jim nudi SOCIALO. Oni pa nas zasmehujejo in nam hočejo še NAŠO VLADO – poteptati. To je – kot neka “igra ABSURDA”.

        In končno, če nekdo misli, da je prav nositi zastavo NEKDANJE DRŽAVE, naj se potem nosi vse, tako Avstrijske, Nemške, na Primorkem Italijanske…… In kaj bo potem?

        Vsaka država uporablja tisto, ki je z ustavo določena.
        Kaj pravi naše US?

      • Dzi, prjatu razumni, katere okupatorske križe imaš v mislih?

        Največji in najtežji okupatorski križ ste nam naložili po 9. 5. 1945, ko je izbruhnila okupacijska komunistična svoboda in ko se je pri nas šele začelo pravo množično streljanje.

  7. Ugledni pravnik, dr. Andrej Fink, upravičeno opozarja, da ta čas niti približno ni najhujša težava za državljane RS politično, populistično in referendumsko zlorabljena “čista voda”, ampak nadvse ranljivo in svojeglavo pojmovano dosledno uresničevanje in izvrševanje veljavne Ustave RS, ki nalaga in dopušča vsem državljanom RS aktivno uresničevanje in izvrševanje večstrankarske parlamentarne demokracije v okvirih “vladavine prava”, kakor jo spodbuja, omejuje in trajno določa veljavna Ustava RS.

    Vsaka naslednja oz. vsaka ponovna – ekscesna – ne-izvolitev kandidata za novega ustavnega sodnika v Državnem zboru RS pomeni eksponentno hujšo in sramotnejšo nezaupnico po veljavnem formalnem postopku izbranemu kandidatu ter njegovemu pristojnemu predlagatelju (Predsedniku RS). A spodbuja tudi vse bolj upravičen dvom in globoko nezaupanje državljanov in volivcev v demokratično zrelost, dolgoročno politično poštenost in temeljno politično etiko in kulturo parlamentarnih političnih strank in poslancev v DZ RS, ki z vsako naslednjo ne-izvolitvijo praviloma dostojnega in konkurenčnega kandidata za ustavnega sodnika izkazujejo vse večjo (pri)strankarsko samopašnost, kratkovidnost in pogubno egocentričnost, s katero “vojščaki določenih destruktivnih političnih sil statusa quo” v parlamentu mimogrede brutalno spodjedajo in rušijo tudi zaupanje volivcev v veljavni ustavni red in njegove ključne in temeljne institucije oblasti ter v ključne veljavno izvoljene funkcionarje zakonodajne in izvršne veje oblasti.

    Skratka, posledice serijskega prezirljivo žaljivega izključevanja primernih kandidatov za ustavnega sodnika, nikakor niso omejene zgolj na upravičeno prizadetega dostojnega kandidata in njegovega zakonitega predlagatelja. Škodljive politične in strokovne posledice zadevajo vse bolj očitno politično kontaminirano in doktrinarno invalidno Ustavno sodišče RS in njegov ugled ter prestiž v strokovni in zainteresirani laični javnosti, a tudi splošno vse bolj politično in populistično kontaminirano pojmovanje veljavnega ustavnega reda in vladavine prava. Vse to zavestno politično in medijsko destruktivno sproducirano in vztrajno razpihovano globoko nezaupanje v veljavni ustavni red in v vladavino prava strmoglavo vodi slovensko družbo v vse očitnejši in vse bolj neznosni kaos neodgovornosti vseh formalno pristojnih ter v vse bolj tvegane ter brezsramne verbalne in celo fizične spopade vseh proti vsem oz. vseh z vsemi.
    Ko bodo sovražne verbalne grožnje z linčem in celo s smrtjo ter ko bodo “pljunkom” in prezirljivo “opljuvanim” sledili celo ranjeni in mrtvi, bo prepozno, da bi še kdo zmogel ustaviti naraščajoče zlo vsakršnega sovraštva in nasilja ter da bi zmogel rešiti, ubraniti in ohraniti veljavni ustavni red, večstrankarsko parlamentarno demokracijo in vladavino prava v RS.

    • APMMB2
      A ne vidite, da je skoraj vsak odlok sprejet v času epidemije neustaven(zbiranje, policijska ura, sedaj napovedano plačano testiranje….)! Pa kaj bodo naredili s tistimi, ki se ne bodo cepili in ne bodo želeli plačevati testiranja! Jih bodo vrgli iz službe, zaprli v geto, ubili…???? Pa dajte malo bolj realno živeti in upoštevati vsaj osnovne pravice ljudi!!!!

      • Igor, ustavno sdišče po tekočem traku razveljavlja protikovodne odloke. Ti odloki so bodisi sprejeti na osnovi zakonodaje, ki so jo sprejemale vlade, pred sedanjo, aktualno, ali pa so zelo podobni, morda celo identični odlokom, ki so jih sprejemale tudi druge države, zato me čudi, da lahko takšni odloki veljajo povsod po svetu, le v Sloveniji ne. Ali so res slovenski ustavni sodniki takšne kapacitete, po katerih se naj vzgleduje svet.
        Sedaj spremljam pripravo na olompijske igre in gledam, kako Japonci spoštujejo omejitve. Če bi v Sloveniji omejitve spoštovali tako kot Japonci, prav gotovo ne bi bilo toliko obolelih in toliko mrtvih.
        Ali je potem Janša res diktator?Zato ti predlagam da postaneš strpnejši.

      • APMMB2
        Ne vi meni o strpnosti! Moji komentarji so brez žaljivk, ukrepi pa naj bodo v skladu z ustavo! Tudi plačljivo testiranje bo nekoč padlo na US, a škoda tistim, ki bodo plačali, bo že storjena!

  8. Ta, kar se je zgodilo je nezaslišano in kaže, da v Sloveniji ne moremo zagotoviti niti 90 zrelih poslancev, ki bi bili sposobni sestaviti zakonodajno vejo oblasti.
    Slovenija je majhna in zato je bazen za zajemanje funkcionarjev vseh vrst majhen.
    Na odgovorna mesta vse težje postavljamo odgovorne ljudi, saj je teh malo, demokracija pa terja redne reelekcije in njihove zamenjave.
    Če upoštevamo še dejstva, da mnoge funkcionarje nastavlja politika in gleda pred vsem na to, da so politično primerni, potem moramo ugotoviti, da imamo problem vodenja države.
    Tukaj moram, pred vsem bučmanom, kakršen je Igor dopovedati, da problem ustvarja pred vsem levo krilo politike.
    75% časa samostojne Slovenije je vladala levica in zato je bistveno bolj izčrpala bazen svojih levih funkcionarjev, zato smo dobili Šarca za predsednika vlade, ali pa ministre, kakršna je bila Milojka Kolar.
    Tudi na drugih področjih ni nič bolje.Že dalj časa nimamo vrhunskega direktorja UKC Ljublljana.
    Takšno vrhunsko zdravstveno ustanovo bi moral voditi vrhunski strokovnjak medicisnke stroke, pa kot vidimo, jo ne. Ni to edina vrhunska inštitucija v Sloveniji, ki nima ustreznega vodtva.
    Omejil pa se bom na ustavno sodišče.
    Ustavno sodišče je vrhunska ustanova, ki ima največjo moč v državi, saj lahko razveljavi vse zakone, vse izreke in sodbe političnih organov in celo sodišč.
    Dejansko je nad ustavnim sodiščem samo še modro nebo. No, to velja pred vsem in samo za ustavne sodnike. Ti so namreč inštitucija, ti odločajo. Zato so najpomembnejši državljani Slovenije. Imajo največjo moč.
    Če smo objektivni, moremo ugotoviti, da v Sloveniji premoremo sposobnežev za največ tri državne zbore, ministrov za dve vladi in ustavnih sodnikov za eno in pol sestavo ustavnega sodišča.
    Zakonodaja terja nenehne reelekcije, zato se poslanci, ministi in sevda tudi ustavni sodniki menjujejo.
    Kvorum državljanov Slovenije, kandidatov za ustavne sodnike smo že zdvanaj izčrpali. Tu in tam je še kdo, ki bi sodil v to elitno družbo. To predstavlja velik problem, saj neprimerna sestava ustavnega sodišča povzroča zblojene, nekonsistente odločitve, ki krnijo ugled sodišča, pa tudi države, saj mnoge takšne nespametne odločitve padajo na ESČP, kar Sloveniji ni ravno v čast.
    Pri izbiri se najprej srečamo z nezrelim državnim zborom. Vsaj polovica poslancev ni zrelih za opravljanje funkcije poslanca.Primarna funkcija poslanca je odločanje o pomembnih državnih zadeva, zadevah, ki koristijo državi in državljanom. In to vsem, ne le levim, ne le desnim.
    Sito, ki ga predstavlja državni zbor ni zrelo za to, da opravlja svojo funkcijo.
    Zato imamo na vodilnih mestih ljudi, ki niso sposobni opravljati korektno in učinkovito svoje funkcije. Eden takšnih je prav gotovo kommisar Lenarčič. Nič kaj boljša ni bila njegova predhodnica, ki je postala komisarka izključno zaradi političnih preferenc.
    Vrnimo se k ustavnim sodnikom.
    Takšnih, ki bi zmogli opravljati funkcio ustavnega sodnika je izredno malo. Če si pogledamo sedanjo sestavvo, lahko mirno rečemo, da jih polovica ne sodi tja. Posledice so vidne. Ustavno sodišče se smeši, kar pa za inštitucijo ni dobro.
    Ustavno sodišče ima intrpretativno moč. Se pravi lahko samo interpretitra določbo zakona in tudi ustave. žal moštvo, ki sedaj tvori kvorum, ni sposobno tega in se utaplja v črkobralstvu, ker pač večina nis sposobna interpretacije, temveč išče in želi izluščiti najcenejšo verzijo zakona.
    Poglejmo si samo zadnjo odločitev, ko ustavni sodniki razveljavljajo odlok o zbiranju protestnikov v času epidemije, češ da odlok o prepovedi protestiranja ni dovolj utemeljen.
    Vsako zbiranje ljudi v zaprtih prostorih in na prostem je v času epidemije rizično, ne glede na namen. Saj so bile prepovedane kulturene in športne prireditve. Naj potem vrli ustavni sodniki z akademkom vred razložijo, kakšna pa je razlika med obiskovalcem koncerta in protestnikom. Obiskovalec koncerta se ne sme družitiin je koncert prepovedan, protestniki pa lahko protestirajo?
    Pa se še enkrat vrnimo k izbiri ustavnih sodnikov. Vsak kandidat, ki pristane na kandidaturo se izpostavi javnosti. Večini ni to potrebno, saj so že sami po sebi avtoritete in jim popularnost ni potrebna. Neizvolitev predstavlja neuspeh, sa javnost doživlja neuspeh kot nesposobnost za opravljannje funkcije ustavnega sodnika. Skoraj vsako neizvolitev pa smremlja zasmehovanje in privoščljivost, kakršno je doživel tudi zadnji neuspešni kandidat.
    S kakšno pravico se lahko loti rulja kandidata, ki je vrhunski znastvenik, vrhunski humanist in intelektualec, zasmehujejo pa ga nevzgojeni pobalini?
    Ali res ne mečemo svinjam bisere?
    Ja igor, malo razmisli, če je prav, da si del rulje, ki tako svinja z ljudmi takšnega kova?
    Tako, kot smo v parlament dobili Kordiše, Moedendorferje, Tomičke in Terčke, v vlado pa Milojko Kolar in podobne, bomo začeli dobivati podobne kalibre na ustavno sodišče, če jih že nimamo, saj le takšni so zmožni neumnosti, ki jih svečano razglašajo kot ustavne odločbe.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime