Ustavno sodišče bo prednostno preverilo, ali se Levica in SD od komunizma distancirata, kot se od demokratov pričakuje

Tadeja Zabret

8. 2. 2022 ob 11:47
20 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Standard Evropskega sodišča za človekove pravice je, da se morajo stranke v demokratičnih državah jasno distancirati od komunističnega režima.

Kot je sinoči prvi poročal POP TV, bo slovensko ustavno sodišče absolutno prednostno obravnavalo pobudo za oceno (proti)ustavnosti delovanja strank Socialni demokrati in Levica, pri kateri bo pregledalo tudi program.

Pravnik Jurij Toplak, strokovnjak za ustavno pravo, je za oddajo 24ur zvečer ocenil, da bi Ustavno sodišče o zadevi lahko odločilo že do aprilskih parlamentarnih volitev. Sodišče se ob tem ni odločilo za začasno zadržanje in prepoved dela SD in Levice.

Pobudo je na Ustavno sodišče pred slabim mesecem naslovil Vili Kovačič ter jo naslonil na sporne dele programa Levice iz leta 2017, ki predvidevajo nacionalizacijo podjetij ter velikih kmetijskih zemljišč ter nasledstvo Zveze komunistov in poveličevanje totalitarizmov pri stranki Socialnih demokratov. Kovačič poudarja, da ne gre za prepoved strank SD in Levice, temveč za prepoved njunih totalitarnih praks.

Po Toplakovih besedah bo najverjetneje šlo za javno, odprto obravnavo z vsemi elementi sojenja, kar bo prelomni primer soočenja levice z njeno komunistično dediščino pri nas, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Toplak: Javna obravnava bi lahko bila že pred volitvami

“Absolutna prednostna obravnava pomeni, da si bodo dogodki sledili izjemno hitro,” je za oddajo 24ur zvečer dejal dr. Jurij Toplak, ki je ocenil, da bi bila javna obravnava lahko že pred volitvami. Po njegovih besedah to pomeni, da je bila pobuda dovolj utemeljena, da je sodišče ni hitro zavrglo kot v veliki večini primerov, ampak je nasprotni stranki pozvalo, da se opredelita. Zadeva ima tudi precejšnje možnosti za uspeh, meni Toplak; statistično namreč približno pol zadev, ki se obravnavajo absolutno prednostno, uspe, je dejal.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je doslej trikrat odločalo o strankah, ki so bile prepovedane s strani držav oz. je država prepovedala njihovo registracijo (enkrat pri prepovedi nemške komunistične stranke in dvakrat pri prepovedi oz. neregistraciji romunske), je v dveh primerih potrdilo, da sta državi ravnali prav, ko sta komunistično stranko (v nastajanju) prepovedali, je dejal Toplak.

ESŠP je postavilo standard, da se mora stranka jasno distancirati od komunističnega režima

Po njegovih besedah, bo Ustavno sodišče ocenjevalo program stranke Levica in ravnanje strank SD in Levica. ESČP je pri tem postavilo standard, “da se mora stranka distancirati od bivšega komunističnega režima”. Ni dovolj, da se stranka ne opredeli oz. je tiho, ampak se mora od bivšega komunističnega režima jasno in izrecno distancirati ter pokazati svojo nenaklonjenost do komunističnega režima, je dejal pravnik.

Pri programu Levice pa bo po Toplakovih besedah Ustavno sodišče presojalo, ali stranka z zapisi v programi zasleduje vrednote demokracije ali pa vrednote, pred katerimi naj bi slovenski pravni red demokracijo ščitil.

“Ustavno sodišče bo verjetno moralo izvesti javno, odprto obravnavo z vsemi elementi sojenja; dokazi, navzkrižna zaslišanja strank, priče in vse, kar spada k sojenju. Takšne obravnave Ustavno sodišče v Sloveniji doslej še ni imelo, jo pa nalagajo akti Sveta Evrope, beneške komisije,” je povedal Toplak, ki meni, da bi bila ta obravnava tudi velika priložnost, da Ustavno sodišče omogoči prenos sojenja po spletu, kar je drugod po Evropi (tudi na ESČP) in svetu že dolgo standard odprtega postopka. Tudi volivci SD in Levice, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah volili obe stranki, bi tako lahko slišali stališča obeh strani, Ustavno sodišče pa bi rednemu sodstvu pokazalo, da je prenos sojenja mogoč in ima velike prednosti.

Nedemokratične in domnevno protiustavne prvine v programu Levice iz leta 2017:"Lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti ... Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke." (več)

Tanja Fajon meni, da ni nobene osnove, da bi bila zadeva sploh obravnavana, v Levici da o postopku še nič ne vedo

Prvi odzivi strank v postopku so bili skopi. Tanja Fajon je za oddajo 24 ur zvečer ocenila, da ni prav nobene osnove, da bi zadevo sploh obravnavali. Po njenih besedah gre za predvolilno nagajanje. “Nobena zdrava demokracija ne prepoveduje političnih strank in to je popoln predvolilni absurd ali enega satelita ali vladajoče stranke,” je dejala za oddajo.

V Levici o postopku pred ustavnim sodiščem domnevno ne vedo nič ter ga tako še ne morejo komentirati.

S strani koalicije glasnejših odzivov za zdaj še ni. Je pa Matej Tonin kot že večkrat v oddaji Ura moči opozoril na neustavne dele programa stranke Levica.

https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1490580283665657857

V SDS in NSi so sicer že lani poleti v državnem zboru zahtevali sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bi državni zbor govoril o ustavnosti programa Levice. Predsednik DZ Igor Zorčič se je tedaj odločil, da takšne seje ne bo sklical, njena zahteva pa je bila s strani opozicije označena za absurdno in grožnja demokraciji.

»Ustava zavezuje vse in vsakogar, kar še posebej velja za parlamentarne stranke. V Sloveniji imamo parlamentarno stranko, ki se javno zavzema za omejitev kapitalizma, za uvedbo socializma, za zaplembo premoženja," je tedaj dejal poslanec SDS Branko Grims. Do programa Levice in klanjanja pred kipom začetnika komunistične revolucije na Slovenskem, Borisa Kidriča, odgovornega za številne umore političnih nasprotnikov, s strani Dejana Židana, Tanje Fajon in Marka Koprivca.

KOMENTAR: Tadeja Zabret

Razprava na najvišjem nivoju o tem ali se po evropskih demokratičnih standardih na levi dovolj distancirajo od komunizma, je lahko družbeno le zdravilna

Če gre zaupati interpretaciji ustavnopravnega strokovnjaka dr. Jurija Toplaka, da odločitev Ustavnega sodišče o absolutni prednostni obravnavi pobudi Vilija Kovačiča o prepovedi totalitarnih praks v delovanju SD-ja in Levice pomeni javno sojenje na najvišji ravni, s soočenjem stališč in (proti)argumentov, gre dejansko za prelomno sodno in družbeno zadevo. Soočenje dveh predstavnikov leve politične opcije z njuno dediščino nedemokratičnega režima je lahko družbeno le zdravilno. Tako SD kot Levica se imata za demokratični stranki - še več, o tem kaj naj bi bila demokracija pokroviteljsko poučujeta vse druge, še posebej radi tiste, ki so nas od spon nedemokratičnega sistema osvobodili. Ampak v isti sapi imata težavo sprejeti evropsko demokratično normo, ko gre za distanciranje od totalitarnih praks komunističnega sistema. Še več, ena se klanja njihovim simbolom in se ima za njenega ponosnega dediča, druga njegove prvine vnaša v svoj politični program. S spretno potezo ob presoji ESČP o romunski komunistični stranki, katere nastanek zaradi nedemokratičnih prvin ni dovolila, ESČP pa je državi pritrdil, je Vili Kovačič odprl gnojno rano slovenske levice, s katero še nekako shajajo doma, v tujini pa jih povsem diskriminira, oziroma dela nekredibilne. A kot vemo, je aktualna večina Ustavnega sodišča nazorsko bližje levi politični opciji, zato bo zanimivo videti, koliko so ti ustavni sodniki osvobojeni spon dediščine nedemokratičnega režima. Dikcija dr. Roka Čeferina v oddaji Studio City preden je postal ustavni sodnik, da obsoja vse tri totalitarizme, torej nacizem, fašizem in stalinizem (spretno se je izognil "komunizmu"), nakazuje, da vsaj nekateri z lastno komunistično dediščino še niso razčistili.