Uresničujejo se strahovi EU establišmenta: italijanski premier Renzi izgubil referendum in odstopil
Tvegana poteza za politično stabilnost v Italiji in širše v Evropski uniji se italijanskemu premieru Matteu Renziju ni izšla: na nedeljskem referendumu so volivci prepričljivo zavrnili njegovo ustavno reformo, na katero je vezal zaupnico svoji vladi.
Renzi je posledično sinoči odstopil, evroskeptično gibanje 5 zvezd pa že poziva k sklicu čim hitrejših predčasnih volitev.
Na avstrijskih predsedniških volitvah pa je levičarski kandidat zelenih Alexander Van der Bellen s 53 % proti 47 premagal desničarskega svobodnjaškega kandidata Norberta Hoferja.
Nočna mora predstavnikov zmerne evropske politike je minulo nedeljo dobila novo poglavje. Kontroverzno ustavno reformo, za katero je zastavil svojo premiersko funkcijo, je podprlo "le" dobrih 40 % glasujočih italijanskih volivcev, okrog 60 % pa je s svojim "ne" premieru Renziju izreklo nezaupnico.
"Prevzemam polno odgovornost in glasno priznam, da sem izgubil. Izkušnja mojega vladanja se tukaj konča," je poraz komentiral Matteo Renzi in dodal: "Naj nas spremlja sreča."
Zadnjo izjavo lahko razumemo v širšem kontekstu porasta evroskeptičnega populizma v Evropi, ki ga v Italiji pooseblja vzpenjajoče se Gibanje 5 zvezd, ki je močno nasprotovalo Renzijevi reformi.
Člani tega si na posledičnih parlamentarnih volitvah v Italiji obetajo velik uspeh, saj naj bi nedeljsko glasovanje predstavljalo barometer glede naraščanja anti-establišment čustev v Evropi, na krilih katerega jadrajo tudi italijanski populisti.
"Gre za zmago ljudstva proti močnim silam treh četrtin sveta," je rezultat komentiral še en pomemben opozicijski politik, vodja proti-migrantske Severne lige, Matteo Salvini.
Veselje ob Renzijevem porazu je s populistično opozicijo delila tudi predsednica francoske Nacionalne fronte, Marine Le Pen. "Italijani so zavrnili EU in Renzija. Prisluhniti moramo žeji po svobodi narodov," je zapisala na Twitterju.
Les Italiens ont désavoué l'UE et Renzi. Il faut écouter cette soif de liberté des nations et de protection !MLP #referendumcostituzionale
— Marine Le Pen (@MLP_officiel) December 4, 2016
Kdo je Renzi in kakšni so bili njegovi načrti
Matteo Renzi, ki se je leta 2014 na oblast v Italiji povzpel pri svojih 39 letih, je nameraval stabilizirati italijanski politični sistem z učvrstitvijo centralne politične moči ter zmanjšanjem vpliva spodnjega doma - senata in s tem regij.
Na ta način bi skozi zakonodajno proceduro lažje spravil paket obširnejših gospodarskih reform, ki jih pešajoče tretje največje gospodarstvo v EU nujno potrebuje.
A v Italiji mora vsaka politična reforma, ki vpliva na razporeditev politične moči, prestati test na referendumu, kar je dediščina strahu pred ponovitvijo avtoritarnega oziroma totalitarnega režima Mussolinijevega kova.
Visoko zadolžena Italija, v kateri je brezposelnost 11.5 odstotna, ob Grčiji velja za potencialno največjega evropskega bolnika, katerega zdravje so leta svetovne gospodarske krize močno načela.
Kljub vsemu predčasne volitve, ki si jih želijo v opozicijskem Gibanju 5 zvezd, niso edini mogoč, niti najverjetnejši scenarij.
Lahko namreč pričakujemo, da bo italijanski predsednik, Sergio Mattarella, pozval katerega drugega predstavnika Renzijeve Demokratske stranke, da vodi državo do rednih volitev februarja 2018. To bi lahko bil sedanji finančni minister Piere Carlo Padoan.
Van der Bellen v Avstirji še prepričljivejše kot v prvo
Nekoliko drugače od pričakovanj pa je Trumpova zmaga v ZDA očitno vplivala na rezultat ponovljenih avstrijskih predsedniških volitev.
Po razveljavitvi prvega glasovanja, ko je s tesno večino nad svobodnjaškim kandidatom Norbertom Hoferjem zmagal bivši voditelj Zelenih Alexander Van der Bellen, mu je slednje uspelo tudi v drugo, tokrat s prepričljivejšo, a še vedno tesno prednostjo sedmih odstotnih točk.
Hofer je poraz priznal na Facebooku, kjer je zapisal, da je razočaran in globoko užaloščen nad porazom. Tekmecu je čestital za zmago.
Rezultat avstrijskih predsedniških volitev evropska politika smatra kot podporo združeni EU in zmago nad populističnim desničarskim evroskepticizmom.
Nekoliko drugače od pričakovanj pa je Trumpova zmaga v ZDA očitno vplivala na rezultat ponovljenih avstrijskih predsedniških volitev.
Po razveljavitvi prvega glasovanja, ko je s tesno večino nad svobodnjaškim kandidatom Norbertom Hoferjem zmagal bivši voditelj Zelenih Alexander Van der Bellen, mu je slednje uspelo tudi v drugo, tokrat s prepričljivejšo, a še vedno tesno prednostjo sedmih odstotnih točk.
Hofer je poraz priznal na Facebooku, kjer je zapisal, da je razočaran in globoko užaloščen nad porazom. Tekmecu je čestital za zmago.
Rezultat avstrijskih predsedniških volitev evropska politika smatra kot podporo združeni EU in zmago nad populističnim desničarskim evroskepticizmom.
Zadnje objave
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.