Ukrepi, ki so Celje obvarovali pred tokratnimi poplavami

Suhi zadrževalnik Sušica. Foto: Hidrosvet
Savinja je poplavljala tako v zgornjem kot v spodnjem toku, a Celju je bilo tokrat v glavnem prizanešeno, čeprav gre za mesto, ki je bilo v prejšnjih dveh stoletjih »redno« pod vodo. Celjane so prizadele tako hude poplave, ki so leta 1990 prizadele velik del Slovenije, kot tudi ujma leta 1954, ki je odnesla 22 življenj in je po številu smrtnih žrtev ena najhujših na Slovenskem, o čemer podrobneje lahko preberete v prispevku: Krive so podnebne spremembe? Savinjsko dolino zalivalo že v srednjem veku. Leta 1954 voda vzela 22 življenj (foto) Razlogov, zakaj Celje tokrat ni bilo pod vodo, čeprav je šlo za verjetno najhujše poplave v Sloveniji, tudi v njegovi neposredni okolici, gre iskati v več razlogih. Eden izmed njih je zagotovo sreča. Oblak se je najhuje utrgal drugje, ne ravno nad knežjim mestom, kjer so zabeležili »zgolj« 110 litrov padavin na kvadratni meter. Svoje pa so naredili tudi protipoplavni ukrepi, zaradi katerih se številni Celjani zdaj zahvaljujejo nekdanjemu županu Bojanu Šrotu, ki je poplavni zaščiti knežjega mesta posvetil pozornost in izpeljal zahtevne projekte, ki, kot pišemo proti koncu članka, niso bili brez nasprotovanja. Članek je na voljo naročnikom Domovine. Naročnino lahko sklenete spodaj in s proti podprete še neodvisno novinarstvo ...

Za ogled se:

Registriraj
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.