Tudi Rizman postavljen pred dilemo ali neresnico o SDS preklicati ali plačati odškodnino

ddr. Rudi Rizman v oddaji Odmevi (Vir posnetka: arhiv MMC RTV Slovenija)
Ko je pri predstavljanju stališč 75 levičarskih profesorjev tudi ddr. Rudi Rizman v Odmevih dejal, da SDS financira "tuja stranka, oziroma tuj režim," je bilo bolj ali manj jasno, da bo svoje trditve moral preklicati ali pa jih dokazati na sodišču.

Slednjega seveda ne more storiti, saj je jasno, da se SDS ne financira s strani tujega režima, kar bi bilo tudi protizakonito. Za preprečitev širjenja tovrstnih neresnic in zavajanj pa je že v primeru Marjana Šarca ta stranka pokazala, da bo uporabila vsa pravna sredstva, ki so na voljo v demokratični državi.

Rizman pa v zahtevi po preklicu neresničnih izjavi vidi infantilno in patološko maščevalnost stranke SDS ter zastraševanje drugače mislečih. 

Ob predstavljanju javnega pisma 75 levih profesorjev večinoma starejše, jugoslovanske generacije, ki so svarili pred grozečo avtoritarnostjo SDS-ove morebitne oblasti, je prvopodpisani Rudi Rizman v medijih podajal Šarcu podobne izjave, da se stranka SDS financira s strani "tujega režima", pri čemer je imel v mislih Madžarsko.

V oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija je tako dejal:  "... da pride na čelo vlade stranka oziroma njen voditelj, ki v bistvu zagovarja avtoritativne ideje, ki ga financira tudi seveda tuja stranka oziroma tuj režim, to mislimo seveda na madžarskega ... to dejstvo je srhljivo, dejstvo, da se neka stranka financira iz tujine."

Srhljivo "dejstvo", ki ni resnično


Dejstvo, ki ga kot takega imenuje Rizman, ni resnično, saj se SDS ne financira iz tujine. Rizman ima najbrž, kot že Šarec pred njim, v mislih vlaganje madžarskih poslovnežev v medije blizu SDS ter prodajo lastniškega deleža stranke v teh medijih podjetju z madžarskim lastnikom.

A tovrstni posli so formalno-pravno povsem zakoniti kot del običajne vlagateljske prakse na prostem trgu EU.

Zato odvetnik SDS Matoz piše, da kljub širokim mejam svobode izražanja to ne more ščititi "zavestno neresničnih trditev o dejstvih, ki posegajo v ugled in dobro ime njegove stranke."

Zato Matoz Rizmana poziva, da nemudoma preneha s kršitvami osebnostnih pravic SDS ter nemudoma javno prekliče izrečeno na enak način kot je podal, če ne bojo sprožili vseh postopkov za odvrnitev dodatne škode, ki bi nastala njegovi stranki.

Rizman odgovarja Matozu: smešna, ne preveč inteligentna in groteskna grožnja


Ob Matozovem pismu so se levi profesorji ponovno javno oglasili saj  čutijo "dolžnost znova izreči svarilo, da si radikalna politika s takšnimi metodami in sredstvi, vrednimi totalitarnih režimov, ne zasluži nobenega vidnega mesta na političnem parketu, kaj šele, da bi vodila Slovenijo!"

Ker verjamejo, da ima javnost pravico do informiranja o "infantilni in patološki maščevalnosti stranke SDS," so besedilo Matozevega dopisa v celoti posredovali medijem.

Kot še pravijo, so zaradi svojih stališč "doživeli plaz skrbno načrtovanih osebnih diskreditacij, nizkotnih žalitev, laži, poniževanj in manipulacij."

In čeprav so to pričakovali, so te "na najbolj brutalen in primitiven način pokazale, kako prav smo imeli v svojih ugotovitvah, da v Sloveniji že živimo globoko politično enoumje, ki je pripravljeno s pomočjo svojih medijskih trobil brez zadržkov kompromitirati svoje nasprotnike."

Kot zaključujejo, so podpisnice in podpisniki zavezani k poštenosti in sledenju resnici, zato "nas naročene grožnje pred sodnimi postopki s strani tistih, ki v imenu sejanja sovraštva nenehno govorijo o nujnosti svobode besede, ne bodo ne prestrašile in ne uklonile!"

KOMENTAR: Uredništvo
Se nekdo, ki javno in zavestno širi neresnico, lahko okliče za žrtev patološke maščevalnosti in zastraševanja drugače mislečih?
V Sloveniji lahko odpremo javno razpravo o pomenu madžarskih investicij v slovenski medijski prostor, kot tudi o tem, ali so članki v medijih, ki so blizu SDS, na nivoju žurnalistično sprejemljivega diskurza. A ponavljati, da SDS financira tuja stranka, oziroma tuj režim, enostavno ni res! Če ljudje, ki to trdijo, najbrž zavedajoč se neresničnosti svojih besed, pri tem navajajo, da so zavezanosti k "poštenosti in sledenju resnici", lahko žalostno ugotovimo, da je ta "poštenost in resnica" lahko le tista, ki so je vajeni iz enopartijskega avtoritarnega sistema, ko so njihove profesorske kariere najbolj cvetele. Tudi takrat je bila namreč družbeno sprejemljiva resnica le ena - tista, ki so jo kot takšno določili sami. Danes vsaj formalno živimo v demokraciji in če nekdo ponavlja neresnične trditve o nekom drugem, pa četudi je to stranka SDS, je edino pravilno, da se ta brani z zahtevo po preklicu neresničnih izjav. In če to nekdo potem zlorabi, da se javno opredeli kot žrtev "patološke maščevalnosti in zastraševanja drugače mislečih," zgolj zato, ker je pozvan, da svoje trditve dokaže na sodišču kot demokratičnem instituti za reševanje tovrstnih sporov, simpatije enostavno ne morejo biti na njegovi strani. Še posebej ne, če vemo, da ti ljudje očitno takšnih družbenih pomislekov niso imeli, ko so bili pomemben del režima, ki je do drugače mislečih dejansko izvajal "patološko maščevalnost in zastraševanje". Ne z napovedjo tožb, temveč z izvensodno deportacijo na Goli otok, z dolgoletnimi zapornimi kaznimi in podobno. To je resnično zastraševanje tistih, ki mislijo drugače od sistema, s katerim se ti ljudje poistovetijo, oziroma o njem ne znajo javno povedati nič slabega. Prav zato je njihovo postavljanje v vlogo žrtev, disidentov nekega avtoritarizma, ki se baje v Sloveniji razvija, naravnost patetično. Večina njih nikoli v življenju ni občutila, kaj pomeni biti žrtev, saj so živeli na "pravi strani sistema". Tistega, v katerem resnični žrtev res ni manjkalo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike