Tudi komisarka Sveta Evrope, ko gre za Slovenijo, sliši le na levo uho

POSLUŠAJ ČLANEK
Po večkratni obravnavi Slovenije v Evropi, med drugim tudi pred komisijo LIBE v Evropskem parlamentu, je aprila letos Slovenijo obiskala komisarka za človekove pravice pri mednarodni organizaciji Svet Evrope, Dunja Mijatović. Ta je na podlagi obiska in pogovora s predstavniki vlade, novinarji, akademiki, politiki, varuhom človekovih pravic in informacijsko pooblaščenko te dni izdala Memorandum o svobodi izražanja in medijski svobodi v Sloveniji.

Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, pa ni pomagalo niti, da je Mijatovićeva obiskala Slovenijo, saj je v memorandum zapisala v glavnem očitke, ki jih bolj ali manj neupravičeno, predvsem pa pretirano poudarjajo nekateri levičarski mediji in aktivisti. Vlada je zato že pripravila tudi odgovore na najhujše očitke, mnogi pa se sprašujejo, koga je (oziroma ni) komisarka poslušala, preden je zapisala omenjeni memorandum.

V memorandumu, ki analizira stanje svobode izražanja v Sloveniji, komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović ugotavlja naraščajočo polarizacijo javnega diskurza, ustrahovanje civilne družbe, naraščanje prijav incidentov glede svobode izražanja in omejevanje pravice do protesta. Vse to naj bi vodilo v vse težje delovno okolje za novinarje, vladne aktivnosti pa naj bi ogrožale javne medije, medijsko neodvisnost in pluralizem. Vse to kljub ugotovitvam, da ima Slovenija razvito razgibano medijsko krajino in da sicer kotira sorazmerno visoko na lestvicah medijske svobode.

Javni diskurz vse bolj sovražen, zagovorniki »človekovih pravic« se bojijo izpostavljati


A vse težave se niso začele z nastopom Janševe vlade, čeprav v nadaljevanju poročilo izkazuje takšno prepričanje. »Že več let javna debata v Sloveniji postaja vse bolj sovražna, netolerantna, nespoštljiva. To se kaže v izjavah politikov, člankih v tradicionalnih medijih in komentarjih na spletu.« Mijatovićeva zaznava tudi sovražni govor proti migrantom, Romom, Judom in LGBT osebam (ne pa tudi denimo kristjanom) in seksizem. Največ ga je najti na spletu. Na očitek, da je sovražni govor v Sloveniji sorazmerno težko pregonljiv, pa vlada odgovarja, da je Vrhovno sodišče razširilo njegovo definicijo leta 2019.

Opozarja pa tudi na primere napadalne komunikacije, ki ni nujno sovražni govor. V zvezi s tem se pojavljajo osebni napadi, pretiravanja, žalitve, delitev na leve in desne, grafiti, vandalizem, nenaslovljene napetosti iz časa 2. svetovne vojne in lažni profili na Twitterju. Pozdravlja pa prizadevanja predsednika republike Boruta Pahorja k spoštljivejšemu izražanju prepričanj.

V nadaljevanju se posveča stigmatizaciji civilne družbe, ki naj bi bila deležna negativnega političnega diskurza. Tukaj posebej poudarja, da je to povzročil prevzem vlade s strani Janeza Janše, ki naj bi nevladne organizacije predstavljal kot parazite, ki zažirajo javni denar, kar naj bi bilo namenjeno odvračanju pozornosti od opozoril glede nazadovanja demokracije. Nevladniki se bojda iz strahu pred pregonom sploh ne upajo več izpostavljati.

Cel odstavek memoranduma je namenjen tudi Marku Milosavljeviću, ki naj bi bil deležen »pogroma« po tem, ko je lažno pričal v Evropskem parlamentu (neresnično je navedel, da je Janševa vlada zamenjala direktorja RTV Slovenija). Odnos do Milosavljevića označuje za grožnjo medijski in akademski svobodi.

Protesti pretirano omejevani?


Mijatovićeva ugotavlja, da je bilo leto 2020 izrazito protestniško obarvano in se čudi nad njihovo vztrajnostjo. Opozarja pa na očitke, da so bili protesti še vedno prepovedani, medtem, ko so bile nekatere ostale aktivnosti že dovoljene. Oblast naj bi protestnike ustrahovala tudi z veliko prisotnostjo policije v »polni bojni opremi«, kljub večinsko mirnim protestom.

Vlada je očitke zavrnila. Notranji minister Hojs je povedal, da gre za zaščitno in ne bojno opremo, ki pa se je izkazala za potrebno, saj je bilo na teh mirnih protestih 17 policistov tudi poškodovanih. Glede visokih kazni, ki odvračajo protestnike, in očitka, da so nekateri kazni dobivali kar po pošti, pa minister odgovarja, da so se vsi imeli priložnost izjasniti o svojih prekrških, preden so bili kaznovani.


Memorandum ocenjuje, da je bila pandemija zlorabljena za omejevanje izražanja politične opozicije. Predsedniku vlade očita tudi zgodbico Vojna z mediji, v kateri vidi »neodvisne« in kritične novinarje kot sovražnike, s katerimi bije vojno, proti njim pa uporablja žaljive ključnike kot so #fakenews in #presstitutes.

Na očitke, da člani SDS in njim bližnji mediji napadajo kritične novinarje vlada odgovarja, da tudi novinarji ne bi smeli biti izvzeti iz kritike, še posebej, kadar pišejo neresnice in zavestno širijo laži. Zaradi teh kritik naj bi se novinarji umikali iz družbenih medijev in se izogibali pokrivanja tem, zaradi katerih bi lahko bili izpostavljeni v javnosti. Dogajali naj bi se celo sodni pregoni in napadi na novinarje v tujini.

»Zaupanja vredni javni mediji pod pritiskom zlobne vlade«


Memorandum se dotakne tudi delovanja RTV SLO in STA, ki ju označuje kot zaupanja vredna vira, ki pa jima grozi vladno poseganje v uredniško avtonomijo in težave s financiranjem. Zaskrbljena je tudi nad dejanji, ki naj bi zmanjševali avtonomijo in javno percepcijo medijev, ter diskreditacijami poročanja RTV in STA. Kot problematične v tem kontekstu označuje Janševe oznake STA za nacionalno sramoto, obeh medijev pa za levičarska.

Komisarka je izdala tudi priporočila. Vladnim predstavnikom svetuje, naj skušajo zmanjševati napetosti in vzpodbujajo vzajemno spoštovanje. Posebej k odgovorni in dostojanstveni uporabi družbenih omrežij poziva predsednika vlade. »Prav tako poziva vlado, da se vzdrži stigmatizacije, zasmehovanja in zavajajočih komentarjev v odnosu do zagovornikov človekovih pravic, ker to negativno vpliva na njihovo svobodo izražanja.«

Vlado Mijatovićeva poziva tudi k nadaljevanju financiranja STA in zagotavljanju ustreznih sredstev za delovanje RTV SLO, poziva pa tudi k ukrepom, ki bodo zagotovili pluralizacijo medijev.

Na poročilo se je že odzvalo tudi več akterjev, ki so se z Mijatovićevo pogovarjali. Medtem ko vodilni mediji v poročilu vidijo predvsem svarilo pred nazadovanjem demokratičnih standardov v Sloveniji, se drugi sprašujejo, koga je komisarka poslušala, preden je spisala poročilo, saj je poročilo očitno pristransko in zlorablja javno službo.



Na poročilo bosanske političarke, ki zdaj deluje v Svetu Evrope, mednarodni organizaciji za človekove pravice, ki jo pogosto pomotoma zamenjujejo z institucijami EU-ja, se je odzval tudi predsednik vlade Janša in napisal, da je Mijatovićeva na žalost del omrežja lažnih novic, dobro plačana iz našega denarja.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1401569672219267078



Bojan Požar, eden najbolj kazensko preganjanih novinarjev v Sloveniji, s strani Mijatovićeve očitno ni bil povprašan o tukajšnjih groznih razmerah ...

KOMENTAR: Peter Merše
Tudi obisk Slovenije ne zadošča, če vidiš in slišiš le na eno stran
Ko je Janša nastopil pred Evropskim parlamentom, je predstavnike Evropske unije povabil, naj pridejo v Slovenijo in se na lastne oči prepričajo, kakšno je stanje medijske svobode v Sloveniji. Ti so odvrnili, da to ni potrebno, je pa Slovenijo obiskala predstavnica Sveta Evrope, nekdanja bosanska političarka Dunja Mijatović. A ta se v situacijo ni poglobila, temveč je očitno gledala in poslušala le z enim očesom in ušesom. Memorandum se tako bere, kot da bi ga sestavila kakšna Tanja Fajon. Mijatovićeva je sicer v Sloveniji imela priložnost slišati tudi realnejšo sliko, a se je očino odločila, da bo verjela zgolj "eni strani". Recimo dr. Marku Milosavljeviću, ki te dni v tujih medijih znova razlaga, kako se novinarji v Sloveniji bojijo in v isti sapi omenja umore novinarjev na Slovaškem, v Malti in Grčiji. Tako se o Sloveniji in desnosredinski vladi v tujini oblikuje virtualni vtis, da gre za avtoritarno oblast, v kateri so celo ogrožena celo življenja novinarjev, pogumnih borcev proti režimu. Obenem pa imamo še eno poročilo, ki ustvarja napetosti pred slovenskim predsedovanjem na povsem neosnovani bazi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike