To so problemi, s katerimi se ukvarja Zagovornik načela enakosti. Ste diskriminirani tudi vi?

Uredništvo
Diskriminirane raziskovalke, ki so bile na porodniškem dopustu, diskriminacija zaradi slovnične napake pri testu iz slovenščine, diskriminacija, ker policistu zaradi oviranega govora ni mogel pojasniti zakaj si ne zasluži globe, razporejanje otrok v vrtcu glede na narodnost staršev... je zgolj nekaj konkretnih razlogov, zaradi katerih so se ljudje v minulem letu obrnili na zagovornika načela enakosti.

Ta od oktobra lani deluje kot samostojen urad treh zaposlenih pod vodstvom Mihe Lobnika. Ta v poročilu za leto 2016 navaja 68 prijav domnevne diskriminacije, za učinkovito delo pa predlaga, da država uradu zagotovi več denarja in vsaj 10 novih rednih zaposlitev.

"Mar se svetilka prinaša, da se postavi pod mernik ali pod posteljo, mar ne, da se postavi na svetilnik?" s citatom iz evangelija po Marku v uvodu letnega poročila Lobnik nakazuje kako si predstavlja vlogo varuha enakosti v slovenski družbi.

Slednjega naj bi po njegovo omejevali predvsem zelo oteženi pogoji dela, saj trije zaposleni v neustreznih prostorih in s proračunom urada v višini 200.000 evrov očitno ne morejo postati svetilnik, temveč kvečjemu brljivka.

V letu 2016 se je tako na Zagovornika načela enakosti (najprej znotraj Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, nato samostojno) obrnilo 68 pobudnikov, ki menijo, da so bili žrtev diskriminacije. Največ, 17 prijav je bilo s področja invalidnosti, 8 s področja spola, 5 glede na premoženjsko stanje, prav toliko glede starosti, 4 glede rase ali etninčnega porekla itd.

Konkretni primeri:

Spolna diskriminacija 
Pobudnica ocenjuje, da so bile pri Javnem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2015 diskriminirane raziskovalke - mlade matere, saj pri navajanju dosežkov ni bilo mogoče vpisati tistih pred letom 2010, kar je diskriminiralo raziskovalke, ki so bile v zadnjih 5 letih na materinskem oz. starševskem dopustu.

Drugi pobudnik izpostavlja diskriminacijo pri ocenjevanju javnih uslužbenk, ki so bile večino leta odsotne zaradi porodniškega dopusta, saj jim tako ni omogočeno napredovanje.

Tretji pobudnik na generalni ravni izpostavlja problematiko enakopravnosti očetov v sodnih postopkih razveze zakonske zveze, vezano predvsem na določanje skrbništev.

Četrti pa meni, da so očetje neenako obravnavani v vrtcih, saj naj bi vrtci organizirali prireditve namenjene zgolj mamicam (ženskam), na katere naj očetje ne bi bili vabljeni.

Peti pobudnik opozarja, da naj bi kršitelj diskriminatorno različno zaračunal pristop na kolesarski vzpon, in sicer naj bi šlo za diskriminacijo na podlagi spola, saj je pristop za ženske nekaj evrov cenejši kot za moške.

Invalidnost:
Posameznik se je obrnil na varuha, ker mu niso dali popusta za invalide ob vstopu na prireditev, ker ni imel invalidskega vozička. Spet drugi ne more dostopati do stanovanja, ker ni klančine za gibalno ovirane osebe. Nekomu drugemu naj bi zaradi invalidnosti odvzeli hčerko, še en pobudnik pa naj bi bil diskriminiran, ker zaradi težke bolezni, ki ga ovira pri govoru, policistu ni mogel pojasniti svoje strani zgodbe, zaradi katere mu je bil izdan plačilni nalog, saj je ta verjel njegovi partnerici.

Rasa ali etnično poreklo:
Diskriminacija zaradi položaj narodnostnih skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Republiki Sloveniji.

Kršitelj naj bi otroke v vrtcu razporejal po skupinah glede na narodnostno pripadnost staršev, in sicer skupaj z vzgojiteljico iste narodnosti.

Jezik:
Pobudnica kot mati oškodovanca pojasnjuje, da naj bi bil sin diskriminiran pri podeljevanju ocen za slovenski jezik, saj naj bi učiteljica njegov test ocenila z negativno oceno zaradi slovnične napake, čeprav naj bi po njenih lastnih besedah zaslužil 3 ali 4.

Premoženjsko stanje:
Pobudnica zatrjuje, da je bila zaradi podedovane nelikvidne dediščine neutemeljeno diskriminirana, saj ji je bila ukinjena socialna pomoč.

Izobrazba:
Pobudnica izpostavlja, da naj bi bila diskriminirana, ker naj bi zaradi svoje izobrazbe in strokovnih izkušenj ogrožala položaj trenutne direktorice.

Introvertiranost, zadržanost:
Pobudnik naj bi bil neenako obravnavan zaradi osebnih okoliščin (zadržanosti, umirjenosti, introvertiranosti, resnosti), kar naj bi mu onemogočilo napredovanje

Prehranska dieta:
Obroki brez svinjine v osnovni šoli kot privilegij, ki izključuje druge.

Verska pripadnost:
Pobudnik opozarja na domnevno diskriminacijo in kristjanofobijo v Republiki Sloveniji.



Na podlagi celotne vsebine dela Miha Lobnik ocenjuje, da bi za nemoteno delo organa ob obstoječih treh potreboval vsaj še 10 zaposlitev, s čemer bi zagotovili "vsaj minimalno kadrovsko zasedbo".

Pri tem opozarja, da v okviru sorodnih neodvisnih organov v Republiki Sloveniji deluje med 35 in 40 zaposlenih, njihovi letni proračuni pa znašajo med 1,5 in 2 milijona evrov.



Skupaj za družino in domovino: podprite delovanje portala Domovina.je!

Na Domovini do 15. junija poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.

Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.

Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb

gumb-doniraj


KOMENTAR: Uredništvo
Razni davkoplačevalsko financirani uradi in varuhi pravic rastejo kot gobe po dežju
S spoštovanjem do področja, ki ga pokriva urad Mihe Lobnika, se je vendarle potrebno vprašati, kaj se dogaja s sodobno družbo, da iz dneva v dan potrebuje več varuhov pravic različnih skupin prebivalstva. Temu podobni organi, agencije, uradi ... zadnja leta na davkoplačevalske stroške rastejo kot gobe po dežju in ustvarjajo hiperprodukcijo novih uradniških aktov, predpisov in druge papirologije, ki nam vse bolj komplicirajo življenje. Smo kot družba res tako skrenili s poti, da se med seboj vedno pogosteje neenakopravno obravnavamo, diskriminiramo kršimo drug drugemu pravice ... ali pa zgolj k sodobnim družbenim problemom pristopamo z napačne plati? Kaj se je denimo zgodilo z zdravo pametjo in pogovorom kot obliko reševanja sporov? Ali pa samorefleksijo pri dojemanju družbene realnosti? Je res že vsaka slabša ocena v šoli, dodeljena globa ali drugačna cena vstopnice stvar družbene diskriminacije?!? In ključno: je hiperinflacija ustanavljanja organov in zaposlovanja vedno novih uradnikov res korak v smer reševanja tovrstnih družbenih zablod? Iskren odgovor na to vprašanje je prvi korak k dejanski rešitvi problemov, za katere Lobnik pravi, da potrebuje vsaj 10 novih sodelavcev.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zagovornik načela enakosti se strinja s Polono Fijavž, da na javni RTV ni prostora za Uršo Cankar Soares
  • 24. 12. 2025
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
  • 16. 04. 2026
Golobova vlada priznala razsipništvo; bo interventni zakon preizkusni kamen nove koalicije?
  • 15. 04. 2026