To je logika Slovakov: če multikulturnost ne deluje v Parizu in Bruslju, zakaj bi z njo poskušali pri njih

L’uboš Blaha, marksistični filozof in vzhajajoča zvezda slovaške levosredinsko usmerjene socialno-demokratske stranke (SMER), je svojo pisarno okrasil z doprsnimi kipi Che Guevare, Castra, Cháveza in Marxa.

Vendar ko beseda nanese na evropsko migrantsko krizo, Blaha ne pokaže mednarodne solidarnosti, po kateri slovijo njegovi idoli.

Slovaška politika, leva in desna, je enotna: muslimanski migranti k njim ne sodijo.

"Če mora Slovaška sodelovati pri prevzemu dela bremena migrantov, potem mora preostala Evropska unija v zameno prevzeti nekaj od naših 500.000 Romov," je za Politico povedal Blaha.

Pri tem svojem pogledu vsekakor ni edini. Marca letos je 80 % Slovakov podpiralo zahtevo, da v državo ne sprejmejo nobenega migranta. Istega meseca je na volitvah kar 8,4 % glasov dobila neofašistična stranka Kotleba, vlada pa je kmalu po tem začela uporabljati retoriko skrajne desnice.

Sprejeti so pripravljeni samo migrante krščanske vere

Pogled Blahe za Slovaško ni nenavaden primer. Gre namreč za eno izmed držav, ki je najbolj nasprotovala celinskemu pristopu k reševanju problematike, začetek njenega predsedovanja Uniji pa sovpada z obdobjem, ko je v porasti nacionalizem ter ksenefobija.

Slovaški Premier Robert Fico je že pred časom razburil svoje evropske kolege z izjavo, da bo Slovaška jemala le migrante krščanske vere, po napadih v Parizu pa je obljubil, da bodo pod nadzorom imeli vsakega muslimana, ki je v državi.

Poleg tega je Fico tožil EU zaradi obveznih kvot migrantov, svojim državljanom pa je obljubil, da v državo ne bo spustil niti enega. In to se je zares zgodilo: septembra lani je bilo Slovaški predpisan sprejem 802 migrantov, vlada pa se je odločila, da bo zavetje v državi nudila 149 kristjanom, ki so jih sami izbrali iz begunskih taborišč v Iraku.

Blaha meni, da so bile te odločitve pogumne in pravične. "Marxova največja lekcija je to, da je potrebno vedno biti realističen pri reševanju problemov v politiki. Ne moreš imeti politike odprtih vrat v državi, kjer javno mnenje zahteva ravno nasprotno. Drugače bi se povečala podpora fašistom," je pojasnil svoje stališče.

"Če multikulturnost ne deluje v mestih, kot sta Pariz in Bruselj, zakaj bi z njim poskusili tu?"

Posledica nedavnih terorističnih napadov je razumljivo zaostrila nacionalno držo držav, kot je Slovaška, pa tudi ostale v Višegradski skupini. Za njih velja ravno nasprotno kot za nekdaj kolonialne države zahodne Evrope - niso navajene na kulturno raznolikost, saj v zgodovini niso bile izpostavljene kulturni izmenjavi s preostalim svetom. Tudi danes ostajajo to etnično in kulturno homogene države.

"Smo majhen in etnično homogen krščanski narod. Če multikulturnost ne deluje v mestih, kot sta Pariz in Bruselj, zakaj bi z njo poskusili tu?" pravi Blaha.

Begunce Slovaki dojemajo kot nove Rome; in tudi ti so skupnost, proti katerem je v zadnjem času usmerjen novi val rasizma, je za Politico povedala Alexandra Malangone, ki pri svojem delu sodeluje z UNCHR.

"Vladna politika, ki sprejema samo kristjane, je smiselna. Muslimani ne sodijo sem."

Josef Rydlo, zgodovinar in član skrajne desničarske Slovaške nacionalne stranke (SNP), je idejno gledano pravo nasprotje marksista Blahe. Vendar ko beseda nanese na begunsko problematiko, si oba delita podobni stališči.

"Naš največji strah glede EU je ta, da bomo izgubili svojo narodnostno pripadnost," pravi Rydlo, ki je, kljub temu, da je bil nekoč tudi sam begunec (v času praške pomladi je pobegnil v Italijo), do večkulturnosti precej skeptičen: "Vladna politika, ki sprejema samo kristjane, je smiselna. Muslimani ne sodijo sem."