Teden protestov za neodvisnost v Barceloni. Je situacija res primerljiva s Slovenijo, kot pravi Kučan?
Uredništvo
- 19. 10. 2019 ob 20:03
- 9 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Katalonsko prestolnico Barcelono že ves teden pretresajo nasilni protesti, ki jih je zanetila obsodba odgovornih za referendum leta 2017, s katerim so poizkusili izvesti osamosvojitev Katalonije. V ponedeljek je namreč špansko vrhovno sodišče izreklo obsodilno sodbo za politike, ki so sodelovali pri poizkusu odcepitve Katalonije od Španije.
Nekdanji podpredsednik vlade Oriol Junqueras je dobil najvišjo, 13-letno, zaporno kazen. Preostali politiki in organizatorji protestov in drugih aktivnosti za odcepitev pa so dobili od 9 do 13 let zaporne kazni.
Junquares je sodbo označil za maščevanje in napovedal še močnejši boj za neodvisnost Katalonije. Španski premier Pedro Sanchez pa je v luči sodbe napovedal dialog za mirno sobivanje Kataloncev znotraj Španije. Nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont se je sojenju izognil z begom v Belgijo, španske oblasti pa zanj zahtevajo izročitev.
Sodba je med Katalonci požela veliko ogorčenja, že v ponedeljek so se začeli protesti, ki so postali vedno bolj nasilni in množični.
Po razsodbi so ulice Barcelone preplavili protestniki, ki so zahtevali neodvisnost Katalonije. Zavzeli so tudi letališki terminal, zaradi tega so bili odpovedani številni leti. Nasilni protesti so se vrstili skozi ves teden, pridružila pa so se tudi druga katalonska mesta. V torek so nasilni protestniki poizkušali vdreti na sedež vlade, policija pa je protestnike pregnala s solzivcem. Po torkovih protestih je policija aretirala 30 ljudi, poškodovanih pa naj bi jih bilo 130.
Protesti in nasilje so se skozi ves teden stopnjevali. V sredo je na ulicah Barcelone potekal protestni pohod, v petek pa splošna stavka, ki se je prelevila v nasilne spopade med civilisti in policijo. Petkova stavka je povsem ohromila mesto. 525.000 protestnikov je poleg mestnih ulic zaprlo tudi vhod v znamenito katedralo Sagrada Familija in turistom onemogočilo oglede.
Katalonski predsednik Quim Torra je obsodil nasilje, ki se je razplamtelo v Kataloniji in vse vpletene pozval, naj prenehajo z njim. "Ne smemo dopustiti, da provokatorji, ki so se infiltrirali med protestnike, škodijo podobi gibanja, v katerem sodelujejo milijoni Kataloncev," je še dodal Torra.
Zaradi celotedenskih nemirov pa so španske oblasti iz Madrida v Barcelono poslale dodatne okrepitve policije in nacionalno gardo.
Slovenski zunanji minister Miro Cerar situacije na iberskem polotoku ni želel komentirati, saj je prepričan, da gre za notranjepolitično zadevo Španije, ki je demokratična država. Prav tako pa je Cerar opozoril tudi na nevarnost primerjana katalonske in slovenske osamosvojitve. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je sodbo označil za velikanski škandal, ki bi ga morala Španija čim prej odpraviti.
Se je pa v luči dogodkov v Kataloniji sestal Slovenski odbor za podporo katalonskim političnim zapornikom v Španiji. V izjavi ustanovnih članov Milana Kučana, Spomenke Hribar, Iva Vajgla in Rudija Rizmana, so se zavzeli za svobodo izražanja in združevanja. "Imeti politične zapornike na tleh EU je sramota! Naši evropski sodržavljani so kaznovani zgolj zato, ker se z demokratičnimi sredstvi brez nasilja borijo za svoje osebne in kolektivne pravice."
Ustanovljeni odbor sicer izraža simpatije s trenutnim katalonskim vodstvom in želi vleči vzporednice med slovensko osamosvojitvijo ter katalonskim bojem za večjo avtonomijo ter posledično neodvisnost. Na Domovini smo o razlikah med tema dvema primeroma in realističnim pogledom na situacijo že pisali.
Katalonsko prestolnico Barcelono že ves teden pretresajo nasilni protesti, ki jih je zanetila obsodba odgovornih za referendum leta 2017, s katerim so poizkusili izvesti osamosvojitev Katalonije. V ponedeljek je namreč špansko vrhovno sodišče izreklo obsodilno sodbo za politike, ki so sodelovali pri poizkusu odcepitve Katalonije od Španije.
Nekdanji podpredsednik vlade Oriol Junqueras je dobil najvišjo, 13-letno, zaporno kazen. Preostali politiki in organizatorji protestov in drugih aktivnosti za odcepitev pa so dobili od 9 do 13 let zaporne kazni.
Junquares je sodbo označil za maščevanje in napovedal še močnejši boj za neodvisnost Katalonije. Španski premier Pedro Sanchez pa je v luči sodbe napovedal dialog za mirno sobivanje Kataloncev znotraj Španije. Nekdanji predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont se je sojenju izognil z begom v Belgijo, španske oblasti pa zanj zahtevajo izročitev.
Sodba je med Katalonci požela veliko ogorčenja, že v ponedeljek so se začeli protesti, ki so postali vedno bolj nasilni in množični.
Protestniki zaprli letališče, vsesplošna stavka ohromila Barcelono
Po razsodbi so ulice Barcelone preplavili protestniki, ki so zahtevali neodvisnost Katalonije. Zavzeli so tudi letališki terminal, zaradi tega so bili odpovedani številni leti. Nasilni protesti so se vrstili skozi ves teden, pridružila pa so se tudi druga katalonska mesta. V torek so nasilni protestniki poizkušali vdreti na sedež vlade, policija pa je protestnike pregnala s solzivcem. Po torkovih protestih je policija aretirala 30 ljudi, poškodovanih pa naj bi jih bilo 130.
Protesti in nasilje so se skozi ves teden stopnjevali. V sredo je na ulicah Barcelone potekal protestni pohod, v petek pa splošna stavka, ki se je prelevila v nasilne spopade med civilisti in policijo. Petkova stavka je povsem ohromila mesto. 525.000 protestnikov je poleg mestnih ulic zaprlo tudi vhod v znamenito katedralo Sagrada Familija in turistom onemogočilo oglede.
Katalonski predsednik Quim Torra je obsodil nasilje, ki se je razplamtelo v Kataloniji in vse vpletene pozval, naj prenehajo z njim. "Ne smemo dopustiti, da provokatorji, ki so se infiltrirali med protestnike, škodijo podobi gibanja, v katerem sodelujejo milijoni Kataloncev," je še dodal Torra.
Zaradi celotedenskih nemirov pa so španske oblasti iz Madrida v Barcelono poslale dodatne okrepitve policije in nacionalno gardo.
Odzivi slovenske politike na dogajanje v Španiji
Slovenski zunanji minister Miro Cerar situacije na iberskem polotoku ni želel komentirati, saj je prepričan, da gre za notranjepolitično zadevo Španije, ki je demokratična država. Prav tako pa je Cerar opozoril tudi na nevarnost primerjana katalonske in slovenske osamosvojitve. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je sodbo označil za velikanski škandal, ki bi ga morala Španija čim prej odpraviti.
Se je pa v luči dogodkov v Kataloniji sestal Slovenski odbor za podporo katalonskim političnim zapornikom v Španiji. V izjavi ustanovnih članov Milana Kučana, Spomenke Hribar, Iva Vajgla in Rudija Rizmana, so se zavzeli za svobodo izražanja in združevanja. "Imeti politične zapornike na tleh EU je sramota! Naši evropski sodržavljani so kaznovani zgolj zato, ker se z demokratičnimi sredstvi brez nasilja borijo za svoje osebne in kolektivne pravice."
Ustanovljeni odbor sicer izraža simpatije s trenutnim katalonskim vodstvom in želi vleči vzporednice med slovensko osamosvojitvijo ter katalonskim bojem za večjo avtonomijo ter posledično neodvisnost. Na Domovini smo o razlikah med tema dvema primeroma in realističnim pogledom na situacijo že pisali.
Povezani članki
Zadnje objave
Izzivi mladostnika in staršev ob vstopu v srednjo šolo
6. 10. 2024 ob 19:28
Muzej na prostem Rogatec: vsak predmet nosi svojo zgodbo
6. 10. 2024 ob 15:05
Film: Frančišek
6. 10. 2024 ob 12:10
Žametna korenčkova juha
6. 10. 2024 ob 9:30
Zdrava pamet
6. 10. 2024 ob 6:00
Skavtski voditelji iz vse Slovenije: »Ja prosim?«
5. 10. 2024 ob 21:59
Ekskluzivno za naročnike
Muzej na prostem Rogatec: vsak predmet nosi svojo zgodbo
6. 10. 2024 ob 15:05
Žametna korenčkova juha
6. 10. 2024 ob 9:30
Zdrava pamet
6. 10. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
09
OCT
12
OCT
17
NOV
02
Rok Škrlep: Recept za srečo (snemanje predstave)
19:00 - 21:00
NOV
17
30. Gala koncert Radia Ognjišče
15:00 - 19:00
Video objave
Drzni zmagovalci - Štefan Pavlinjek: "Vsak podjetnik bi moral biti pilot."
3. 10. 2024 ob 18:00
Izbor urednika
S pohodi za življenje širijo veselje do življenja
20. 9. 2024 ob 18:04
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
9 komentarjev
Kraševka
Slovenski "borci za ČLOVEKOVE pravice" so podaljšana "roka" komunistov.
Kučan, kot reinkarnirani "španski borec", bi se boril za "Katalonijo"
, Slovenija pa mu je drugorazredna"
Ko se je bil boj za OSAMOSVOJITEV, je bil varno "skrit za zidom", da bi ostal nedotaknjen, če bi se osamosvojitev zalomila.
Naše PRVOBORCE, pa še danes IGNORIRA, v prid revolucionarnim partizanskim voditeljem. Zato pa hodi Kučan redno, na vse proslave ZZB.
MEFISTO
" Zato pa hodi Kučan redno, na vse proslave ZZB, praviš. Enakega perja ptiči skupaj letijo.
MEFISTO
In tako bomo dobili nove španske borce, ki si bodo k privilegiranim pokojninam dodali še katalonski dodatek.
Se še spominjate, kakšni mesarji so bili nekdanji španski borci iz Slovenije?
MEFISTO
“Imeti politične zapornike na tleh EU je sramota! Naši evropski sodržavljani so kaznovani zgolj zato, ker se z demokratičnimi sredstvi brez nasilja borijo za svoje osebne in kolektivne pravice.”
Kučan in združba so pa res pravi naslov za izražanje takih stališč.
Kdaj bo ta večni komunist nehal delati škodo Sloveniji?
APMMB2
Najprej dejstva: Zakoni so jasni in obsojeni so krivi!
Vprašanje pa je, ali je to politično korektna odločitev? V politiki je vse možno in tam matematika, pa tudi pravo odpove.
Politično take drakonske kazni niso upravičene in modro bi bilo obsojence pomilostiti.
Popolnoma neumesno pa je, da se tako imenovani intelektualci in borci za človekove pravice s Kučanom na čelu spravijo nad špansko pravododje.
Sami dobro vedo, da smo imeli v Sloveniji zaprte tri politčne obsjence, ki so za razliko od katalosnkih bili obsojeni mimo zakonov, pa borci za človekove pravice s Kučanom na čelu niso storili nič.
Španski zakonik jasno kriminalizira dejanje, ki so ga obsojeni zagrešili. V Sloveniji pa je Ustavno sodišče jasno ugotovilo, da dejanje, ki so ga obsojenci storili ni kaznivo, se pravi, da ga ni mogoče kaznovati in zahtevalo, da se sodba razveljavi, kar pa sodišče z namernim zavlačevanjem ni storilo.
Na ta način je zadeva še vedno odprta in dušebrižniki s Kučanom na čelu bi lahko za uvod k velefarsi najprej ošvrknilo slovensko sodstvo in vsaj moralno rehabilitiralo tri domače politične zpaornike . S tem bi izprali iz seve vso licemerje in hinavščino, ki jo razkošno razkazujejo.
MEFISTO
Mož, ki je zaslužen, da imamo tudi v Sloveniji politične zapornike in montirane kazenske procese, se bori "za vladavino prava" v Španiji, ki je kljub vsemu precej bolj pravna država kot Slovenija, kjer se pravo uporablja diskrecijsko in volontersko.
jeremias
Ko berem naše medije (in komentarije) imam občutek, da cela Katalonija hrepeni po svobodi in neodvisnosti. Ko greš brat španske medije pa vidiš, da je vse skupaj le politična poteza iz obupa. Separatisti izgubljajo podporo med ljudi in jih je treba spraviti na noge. Magari z umetno vstajo. Očitno je pri nas še vedno polno španskih borcev... :)
BARBARA RAKUN
Imeti Milana Kučana v vseh porah slovenskega življenja, ki mu osamosvojitev Slovenije nikoli ni bila opcija, to je največja sramota za Slovenijo. Pa kdo mu to lahko love v obraz?
AlojzZ
Prvi bi mu moral povedati nadškof Zore, saj je prisegel.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.