Stranke na desni: Obogatitev ponudbe, a tveganje egocentričnih ambicij

Razrast političnih iniciativ na desni sredini na eni strani prinaša vsebinsko obogatitev političnega prostora, a na drugi strani tveganje, da bi se glasovi desnosredinskih volivcev lahko izgubili pod parlamentarnim pragom. 

Le še dobro leto nas loči od naslednjega resnega preizkusa političnega ozračja pri nas. Koalicija sicer postopoma izgublja tako javno podporo kot tudi posamezne poslance. Znotrajkoalicijski odnosi zaradi občasnega merjenja moči med Svobodo in SD niso vedno rožnati, kljub temu pa vsaj za zdaj ne kaže, da bi se bili poslanke in poslanci aktualnega sklica državnega zbora mandatom pripravljeni odpovedati. Če ne bo kakšnega večjega presenečenja, je tako redne parlamentarne volitve mogoče pričakovati naslednjo pomlad. 

Vrenja na desni sredini 

Po zakonu se redne volitve izvedejo najhitreje dva meseca in najpozneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Ta je bila 15. maja 2022, torej se bomo na volišča predvidoma podali med 15. marcem in koncem aprila prihodnje leto. 

Čeprav volilna kampanja uradno traja 30 dni pred datumom volitev, pa ta praviloma zaznamuje vse leto pred njimi. Resnejših vladnih ukrepov v tem obdobju običajno ni pričakovati (in marsikdo bi si glede na aktualno vladno zasedbo lahko kar oddahnil), resnejše priprave na volilno nedeljo pa zaznamujejo tudi aktivnosti opozicijskih strank in morebitnih novih igralcev na političnem parketu. 

To se v zadnjih mesecih, zlasti pa v zadnjih tednih kaže predvsem na sredini oziroma desni sredini. Vrenje je sredi lanskega novembra načel Anže Logar z ustanovitvijo Demokratov – če jih seveda prištejemo v to politično polje. Pred nekaj tedni je samostojno politično pot s Fokusom napovedal predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. Na svoje se menda s svojo stranko podaja tudi nekdanji poslanec SDS Dejan Kaloh. Že dobro leto dni pa predvsem upokojenski bazen, ki se je izpraznil po propadu stranke DeSUS, skuša nagovoriti Pavel Rupar. 

Na levici z izjemo nekdanjega predsednika omenjene stranke, političnega maratonca Karla Erjavca, ki je jeseni ustanovil stranko Zaupanje, vsaj za zdaj ni videti alternative strankam aktualne koalicije. Res pa je, da tako imenovane stranke novih obrazov oziroma instant antijanševski projekti navadno nastajajo manj kot pol leta pred volitvami. 

Več o drobljenju glasov na desni si preberite v nadaljevanju ...