Ste kupili tezo o prekomerni policijski sili na torkovih protestih? Poglejte te posnetke iz evropskih prestolnic (video)

Uredništvo
Zajem slike Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Policija se je po torkovem protestnem shodu, ko so protestniki kljub drugačnim navodilom policije ter razglašeni omejitvi gibanja po pozivu Zlatana Čordića s Trga republike drli na ljubljanske ulice, soočila z očitki o pretirani uporabi prisilnih sredstev. Ti prihajajo predvsem s strani protestnikov, levih aktivistov, opozicije in tudi manjšega dela strokovne javnosti.

Očitke v policiji sicer zavračajo in izpostavljajo dejstvo, da je bilo zadržanih 25 protestnikov, poškodovana pa le 2 (in 6 policistov).

Za primerjavo, ali je to veliko ali malo, smo vzeli podobne proteste proti korona ukrepom, ki so se minule tedne in mesece dogajali po drugih evropskih prestolnicah. In ugotovili, da so policijske metode, vključno z vodnim topom, konjenico in solzivcem, praktično enake povsod, pridržanih in poškodovanih pa je v tujini praviloma mnogo več kot pri nas. 

Policisti so v torek na protestih pridržali 25 oseb, večinoma zaradi kršenja javnega reda in miru. Tri osebe so pridržali zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Zaradi hujskanja k upiranju sta neuradno še vedno zadržana Zlatan Čordić, katerega primer je prevzel NPU, in Zoran Stevanović, pri katerem poteka hišna preiskava.

Stevanović je sicer v torek po svojem govoru proteste po tihem zapustil in so ga v času glavnih neredov po središču prestolnice videli na kavi v trgovskem centru Šiška. Kasneje se je sam zglasil na policiji, po neuradnih podatkih v domačem Kranju.

V centru je medtem potekal boj med agresivnimi protestniškimi skupinami, ki so policiste obmetavali z vsem, kar jim je prišlo pod roko, ter varuhi reda, ki so se trudili povrniti javni red in mir. Pri tem je bilo poškodovanih šest policistov ter še dve osebi iz vrst protestnikov.

Policija je na torkovih protestih uporabila veliko različnih policijskih pooblastil in prisilnih sredstev. Na torkovih protestih je uporabila prek 400 plinskih nabojev in ročnih bomb, na različnih lokacijah pa je bil uporabljen tudi vodni curek s primesjo plinskega sredstva. V smislu sorazmernosti uporabe prisilnih sredstev so v pretežnem delu uporabljali plinska sredstva, kjer ne prihaja do poškodb oseb, učinek pa je kar velik in je s tem možno nasilne posameznike in skupine, ki razgrajajo, učinkovito odvrniti od nadaljnjih napadov.

Na policiji so izpostavili še, da so v svojih postopkih zaznali poškodbo dveh oseb (ena je bila hospitalizirana, po pretresu možganov je že v domači oskrbi), v obeh primerih pa je šlo za lažje poškodbe.


Sindikat za preiskavo dogodkov


V Sindikatu policistov Slovenije se kljub tem pojasnilom zaradi številnih vprašanj zaposlenih na policiji in javnosti zavzemajo za preiskavo ukazov vodstva policije na torkovem protestu. Varuha človekovih pravic zato pozivajo, da nemudoma uvede neodvisno preiskavo, ki bo prikazala strokovnost in zakonitost ukazov nadrejenih, so zapisali v sporočilu za javnost.

Zanima jih predvsem, ali je vodstvo policije policistom dajalo zakonite in strokovne ukaze pri uporabi prisilnih sredstev, ali je ravnalo v skladu z metodiko dela, ki je običajna pri vzdrževanju javnega reda in miru, ter ali je vodstvo zagotovilo ustrezno raven varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Kako je bilo na protestih v tujini?


Zaradi omenjenih očitkov o preveliki uporabi sile slovenske policije na torkovem protestu smo pogledali letošnje proteste po Evropi, da bi ugotovili, kakšne so številke pridržanih in kakšna sredstva uporabljajo tuje policije.

Nemška policija je na protestih marca letos uporabila vodne topove, solzivec in palice v spopadih s  protestniki, ki so se zbrali zaradi lockdowna ob epidemiji koronavirusa v mestu Kassel v osrednji Nemčiji. Protestnikov je bilo okoli 20.000, aretacij pa več deset. Avgusta je na demonstracijah v Berlinu umrl 49-letni moški, potem ko so ga policisti pridržali med protesti.

Nizozemska policija se je že januarja spopadla s protestniki, ki so bili jezni zaradi novih omejitev koronavirusa. To se je ponavljalo več tednov. Najhuje je bilo v mestih Eindhoven in Amsterdam, kjer je prišlo do večjih spopadov s policijo. V kar nekaj primerih je policija uporabljala vodni top in solzivec ter samo v Eindhovnu aretirala več 100 protestnikov.

https://www.youtube.com/watch?v=Evmo5aG377Q

https://www.youtube.com/watch?v=2O_t7vbYpVY

To se je ponavljalo tudi v marcu, ko je policija razgnala protestnike tudi s konji.

https://www.youtube.com/watch?v=zg7hScJEDKQ

V Bruslju je policija v začetku maja pridržala 132 ljudi, ki so se udeležili nezakonitih shodov v bruseljskem parku v znak protesta proti omejitvam COVID-19. V spopadih je bilo ranjenih približno 15 ljudi, tako policistov kot protestnikov. Po poročanju lokalnih medijev je policija v Bruslju že januarja aretirala najmanj 488 ljudi, ki so protestirali proti ukrepom za zajezitev naraščajočih okužb s koronavirusom.

https://www.youtube.com/watch?v=Uj1kUb_6P9w

Zelo podobno je bilo tudi v Franciji  v avgustu, kjer je policija uporabljala vodni top in solzivec.

https://www.youtube.com/watch?v=XGsxPsZCUqU



Preberite še_

Peter Jerman: Kaj je Balkanu, Evropski uniji in Sloveniji prinesel vrh EU-Zahodni Balkan

Rajko Podgoršek: Levi establišment je v iskanju ponovitve scenarija iz leta 2021 razpihal "perfektni vihar"

KOMENTAR: Uredništvo
Govorjenje o prekomerni policijski sili je politični spin stran od uspešnega gostiteljstva vrha EU-Zahodni Balkan
Morda veste, da je včeraj in predvčerajšnjem v Sloveniji potekal največji mednarodni dogodek zadnjih let, vrh EU-Zahodni Balkan, z vsemi najvišjimi evropskimi politiki, slovenska vlada pa je za "izvrstno gostiteljstvo" požela hvalo od same predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen? [caption id="attachment_324070" align="alignright" width="306"] Četrtkova naslovnica časopisa Večer - jutro po zaključku vrha EU-Zahodni Balkan v Sloveniji in dva dneva po protestih v Ljubljani[/caption] Če ste bralec Domovine, zagotovo, če pa se informirate preko dominantnih medijev, denimo oddaje 24 ur na POP TV, pa ste se najprej morali prebiti preko 16-minutnega reportažnega bloka s protestniškega dogajanja prejšnjega dne. Ali, če ste denimo med vse redkejšimi bralci dnevnika Večer, samo, če imate dovolj močna očala (naslovnica desno). V resnici torkova reakcija slovenske policije na proteste proti koronavirusnim ukrepom ni v ničemer izstopala od podobnih akcij v zrelih evropskih demokratičnih državah. Pravzaprav lahko ugotovimo, da je bilo dosedanje postopanje policije v "Janševem represivnem režimu" razmeroma milo glede na njihove evropske kolege. Tudi zato se evropski voditelji na Brdu pri Kranju niti za trenutek niso ukvarjali z "državno represijo", ki naj bi jo vzporedno izvajala slovenska oblast, in so o organizaciji vrha imeli same pohvalne besede. Podobno iz Slovenije pišejo tudi tuji novinarji. Od kod torej pri nas takšna psihoza? V bistvu gre za dimno zaveso - obračanje pozornosti stran od zunanjepolitičnega uspeha desnosredinske vlade, ki podira nekatere teze leve politike in medijev o vse večji zunanjepolitični samoizolaciji Slovenije. Gre za vzdrževanje fikcije o "avtoritarnosti države", ki jo realnost vedno znova izpodbija - zato jo dominantni mediji v spregi z levimi aktivisti in politiko prikrivajo oziroma pozornost bralcev obračajo drugam.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Uničujoče pričanje Bobnarjeve in Lindava za Goloba: Je izvoljen vodja izvršilne oblasti, ne pomeni pa, da je božanstvo
  • 23. 10. 2023
Lamut s pošiljanjem tajnih dokumentov direktorju Sove pomaga Golobu? Mojca Šetinc Pašek: To je najmanj kršitev zakona o parlamentarni preiskavi in prekoračitev pooblastil
  • 12. 12. 2023
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
  • 25. 03. 2024