Dr. Olaj: Policija je solzivec na protestih leta 2021 uporabila sorazmerno in preudarno

Privzeta profilna slika
Peter Avsenik
POSLUŠAJ ČLANEK

Policija je solzivec na protivladnih protestih oktobra 2021 uporabljala zelo sorazmerno in preudarno. Izpolnila svoje poslanstvo, je za Domovino ocenil tedanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj. Ob tem izraža podporo štirim policistom, ki so se zaradi domnevnih nepravilnosti znašli na zatožni klopi, in upanje, da jih bo sodišče oprostilo kakršne koli odgovornosti.

Na zatožno klop ljubljanskega okrajnega sodišča so v petek sedli štirje policisti, ki naj bi leta 2021 nestrokovno in nevestno varovali proteste proti Janševi vladi oziroma naj bi nepravilno uporabili solzivec.

Čas »najhujših levičarskih izgredov«

Policisti Gregor Sukovič z Generalne policijske uprave, Peter Kovač iz policijske postaje Šiška, Rok Jerman iz Grosupljega in Vojko Mlakar iz Cerknice naj bi sodeč po obtožnici med protestom na Kongresnem trgu 5. oktobra 2021 brez predhodnega opozorila in presoje pogojev za uporabo prisilnih sredstev sprožili solzivec.

Šlo je za čas, ko so se po državi vrstili protesti proti vladnim ukrepom za zajezitev širjenja covida-19, ki so pogosto prerasli v nasilne izgrede. »Sodijo policistom, ki so v času najhujših levičarskih izgredov med epidemijo varovali ljudi in premoženje ter bili ob tem deležni granitnih kock, brc in žalitev,« je na omrežju X zapisal tedanji predsednik vlade Janez Janša.

Tožilstvo kljub temu ocenjuje, da množica na omenjenem protestu 5. oktobra ni huje kršila javnega reda, zaradi česar naj uporaba solzivca ne bi bila sorazmerna. A policija na drugi strani poudarja, da so bili protesti v času epidemije zelo zahtevni, pogosto neorganizirani in nasilni.

Pričakovane napake

Nadzor nad posredovanjem policistov je sicer že tedaj opravila posebna komisija, ki jo je tedanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj sestavil iz izkušenih inšpektorjev, ki se oziroma so se ukvarjali z varovanjem javnih prireditev.

Kot je za Domovino pojasnil dr. Olaj, je ta komisija pripravila obsežno poročilo, iz katerega je izhajalo, da je bila uporaba policijskih pooblastil zakonita in strokovna. Pri posameznih dejanjih je sicer prišlo do odstopanj, ki pa niso izkazovala suma kriminalnih dejanj, pač pa običajne oziroma »pričakovane napake ob tako množični uporabi prisilnih sredstev«.

Tako vodstvo policije tedaj tudi ni podalo kakršne koli kazenske ovadbe oziroma pobude posebni tožilski skupini. Le nekateri policisti so bili opozorjeni, da niso vestno uporabljali varnostnih kamer, ki so jih imeli na sebi, kljub temu, da so bili na to pri odpravi na delo opomnjeni, nam je povedal nekdanji prvi policist.

Iskanje dlake v jajcu

Poznejša inšpekcija, ki jo je sprožila naslednja notranja ministrica Tatjana Bobnar, je pompozno oznanjala, da je prišlo do množičnih kršitev. A po oceni dr. Olaja je šlo za politično motivirano poročilo, o čemer je bil še bolj prepričan potem, ko je predsednik vlade Robert Golob jasno povedal, da je treba policijo »očistiti janšistov«.

Poročilo je bilo tako po njegovem mnenju pisano z namenom, da bi poskusili najti nek minimum pravne osnove za sum kršitve, ki bi upravičili rigorozne ukrepe. Res je bilo nato še več kot 60 policistov dodatno opozorjenih zaradi domnevnih nepravilnosti, o ravnanju 13 policistov pa so poročali posebnemu tožilskemu oddelku. Ta oddelek je po besedah dr. Olaja dve leti »iskal dlako v jajcu«, kako jih spraviti v kazenski pregon, nazadnje pa so ga zahtevali za štiri. Še v teh štirih primerih pa dr. Olaj dvomi, da je pregon upravičen.

Kot je poudaril, je bil solzivec namreč v tem primeru uporabljen sorazmerno in preudarno. »Policija je izpolnila svoje poslanstvo,« je dejal. Uporaba tega plina je namreč varna in povzroča predvidljive posledice: draženje sluznice, kar povzroči, da se ljudje umaknejo tja, kjer je zrak čist.

Nasprotno policija denimo na protestnih shodih leta 2012 solzivca ni uporabila, se spominja dr. Olaj. Se je pa uporabljala fizična sila, palice. Zaradi kontakta s protestniki je bilo tudi poškodb na obeh straneh bistveno več, je povedal.

Posledica anarhistične vladavine

Pregon policistov je zato po njegovem prepričanju nesorazmeren, obenem pa povzroča resne probleme pri zagotavljanju varnosti. »Policisti ne želijo več ukrepati. Zakaj pa bi?« se sprašuje dr. Olaj, ki pritrjuje tezi, da je politika aktualne oblasti praktično »kastrirala policijo«.

Kot še poudarja dr. Olaj, tega niti nov zakon o ukrepih za zagotovitev javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon, tega ne bo spremenil. Policiste, ki bodo po njem ukrepali bo namreč samo še bolj izpostavil tveganju kazenskega pregona, odškodninski in delovnopravni odgovornosti. »To je posledica anarhistične vladavine, ki je bila postavljena s to novo oblastjo,« je pojasnil.

Izbrano za naročnike
Boštjančičeve panda obveznice za vladne finančne požeruhe
Sočutni bodimo tudi do živih
»Si pa res mevža, da se jokaš za tako malenkost!«
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Hamenej vsem protestnikom grozi s smrtjo
  • 10. 01. 2026
ZOI Milano-Cortina 2026: Med športnim sijajem in kaosom
  • 11. 02. 2026
Iranska teokracija v šoku – kje si, Evropa?
  • 10. 01. 2026