Za zadnjih 272 milijonov evrov iz Bruslja izpolnjenih le pet od 60 pogojev

Slovenijo v prihodnjih tednih čaka zahtevna tekma s časom. Če želi država iz mehanizma za okrevanje in odpornost pridobiti še zadnjih skoraj 272 milijonov evrov evropskih sredstev, bo morala v rekordno kratkem času izpolniti večino preostalih obveznosti, ki jih je sama prevzela v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Vlada se je na zadnji seji seznanila s stanjem izvajanja načrta in ob tem izrazila zaskrbljenost zaradi počasnega napredka pri zaključevanju projektov. Ministrstva namreč poročajo, da je bilo od 60 mejnikov in ciljev, ki so povezani s sedmim in zadnjim zahtevkom za plačilo, doslej v celoti izpolnjenih zgolj pet.

Ministrstva namreč poročajo, da je bilo od 60 mejnikov in ciljev, ki so povezani s sedmim in zadnjim zahtevkom za plačilo, doslej v celoti izpolnjenih zgolj pet.

Večina evropskega denarja že počrpana

Slovenija je bila pri črpanju sredstev iz prvih šestih zahtevkov uspešna. Evropska komisija je doslej odobrila vseh prvih pet zahtevkov, pred kratkim pa je prižgala zeleno luč tudi šestemu. Ko bodo sredstva šestega zahtevka nakazana, predvidoma v drugi polovici prihodnjega meseca, bo Slovenija prejela približno 1,81 milijarde evrov oziroma skoraj 87 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Od tega predstavlja približno 1,34 milijarde evrov nepovratnih sredstev, dodatnih 470 milijonov evrov pa posojila. Država je končnim prejemnikom za izvedene projekte do danes že izplačala več kot 1,6 milijarde evrov, samo letos pa več kot 292 milijonov evrov.

Toda prav zaključna faza se utegne izkazati za najzahtevnejšo.

Le še nekaj mesecev do končnega roka

Po pravilih Evropske unije mora Slovenija zadnji zahtevek za plačilo skupaj z dokazili o izpolnitvi vseh preostalih mejnikov in ciljev Evropski komisiji posredovati najpozneje do 30. septembra letos. To je tudi skrajni rok za oddajo zadnjih zahtevkov držav članic.

V praksi to pomeni, da imajo ministrstva na voljo le še poletne mesece za dokončanje projektov in pripravo vse potrebne dokumentacije. Vlada je zato pristojnim resorjem naložila, naj pospešijo izvajanje aktivnosti in nadoknadijo zamude, ki so se nabrale pri posameznih projektih.

Po pravilih Evropske unije mora Slovenija zadnji zahtevek za plačilo skupaj z dokazili o izpolnitvi vseh preostalih mejnikov in ciljev Evropski komisiji posredovati najpozneje do 30. septembra letos.

Če Slovenija vseh pogojev ne bo izpolnila pravočasno, obstaja nevarnost, da preostalih evropskih sredstev ne bo mogla počrpati v celoti.

Pet od šestdesetih – številka, ki vzbuja skrb

Posebno pozornost vzbuja podatek, da je bilo do zdaj izpolnjenih zgolj pet od skupno 60 mejnikov in ciljev, ki so vezani na zadnji zahtevek za plačilo.

To pomeni, da je pred državo še več kot 90 odstotkov vseh obveznosti, povezanih z zaključnim delom načrta. Ob tem Slovenija ne sme zgolj doseči novih ciljev, temveč mora ohraniti tudi že dosežene rezultate iz preteklih zahtevkov. Evropska komisija lahko namreč sredstva zadrži ali zahteva dodatna pojasnila tudi v primeru, če ugotovi odstopanja pri že potrjenih projektih.

Po šesti spremembi Načrta za okrevanje in odpornost je s sedmim zahtevkom povezanih natanko 60 mejnikov in ciljev, katerih uspešna izvedba predstavlja pogoj za izplačilo zadnjega dela evropskih sredstev.

Med projekti energetska omrežja, protipoplavna zaščita in zdravstvo

Med pomembnejšimi projekti, ki jih mora država zaključiti oziroma pri njih doseči predpisane mejnike, so številne investicije v energetsko infrastrukturo, zaščito pred naravnimi nesrečami ter javne storitve.

Gre za projekte, ki naj bi pomembno prispevali k energetski odpornosti države, večji varnosti pred naravnimi nesrečami ter izboljšanju zdravstvene in socialne infrastrukture.

Zaključena dobra tretjina projektov

Po podatkih državnega informacijskega sistema je bilo doslej zaključenih približno 500 projektov, ki se financirajo iz Načrta za okrevanje in odpornost, medtem ko jih je okoli 900 še vedno v izvajanju.

Res je, da podatki niso nujno popolnoma ažurni in da so nekateri projekti morda že zaključeni, vendar še niso administrativno evidentirani. Kljub temu številke kažejo, da velik del dela ostaja neizveden oziroma nedokumentiran.

Po podatkih državnega informacijskega sistema je bilo doslej zaključenih približno 500 projektov, ki se financirajo iz Načrta za okrevanje in odpornost, medtem ko jih je okoli 900 še vedno v izvajanju.

Prav zato je vlada ob pregledu stanja opozorila na potrebo po hitrejšem in učinkovitejšem upravljanju projektov. V prihodnje želi vzpostaviti sistem, ki bo omogočal boljši nadzor nad izvajanjem državnih investicij in preprečeval podobne časovne stiske ob zaključevanju evropskih programov.

Od uspešnega zaključka odvisnih še 272 milijonov evrov

Slovenija ima v okviru Načrta za okrevanje in odpornost na voljo skupaj 2,08 milijarde evrov evropskih sredstev. Od tega 1,61 milijarde evrov predstavljajo nepovratna sredstva, približno pol milijarde evrov pa posojila.

Po izplačilu šestega zahtevka bo država počrpala že skoraj 87 odstotkov razpoložljivih sredstev. Za popoln izkoristek evropskega denarja pa bo morala v naslednjih mesecih dokazati, da je sposobna izpolniti še preostalih 60 mejnikov in ciljev.

Poletni meseci bodo zato za pristojna ministrstva vse prej kot dopustniški. Od njihove uspešnosti bo namreč odvisno, ali bo Slovenija iz Bruslja prejela še zadnjih 272 milijonov evrov, ki so namenjeni razvojnim, energetskim, infrastrukturnim in socialnim projektom po državi.

Za popoln izkoristek evropskega denarja pa bo morala v naslednjih mesecih dokazati, da je sposobna izpolniti še preostalih 60 mejnikov in ciljev.