Sprejet zgodovinski pakt o azilu in migracijah – kompromis, ki ni zadovoljil nikogar, a pomeni korak naprej pri obvladovanju migracij

Foto: Evropski parlament
POSLUŠAJ ČLANEK

Evropski poslanci so potrdili Evropski pakt o migracijah in azilu. Gre za serijo desetih ukrepov, ki so kompromis večletnega pogajanja in reševanja evropske migrantske krize, za njihovo uveljavitev pa je bilo treba potrditi celoten paket.

Gre za kompromis, ki zaostruje pogoje za vstop v Unijo in krepi nadzor na mejah ter mehanizme vračanja tistih migrantov, ki do azila niso upravičeni, hkrati pa vzpostavlja tudi solidarnostni mehanizem razporejanja migrantov iz najbolj obremenjenih članic po vsej uniji.

Gre za kompromis s podporo sredinskih strank, ki mu nasprotujejo tako na skrajni levici kot tudi na skrajni desnici. Paket mora s kvalificirano večino potrditi še Svet Evrope, v veljavo pa naj bi stopil leta 2026.

Dobrih osem let je od vrhunca migrantske krize leta 2015 in skoraj toliko časa se Evropa pogaja in pogovarja, na kakšen način celovito in enotno upravljati migracije. Pričakovanje še povečanega migrantskega pritiska v naslednjih letih in strah pred bistveno prerazporeditvijo moči po evropskih volitvah junija letos pa sta pogajanjem v zadnjih mesecih dala dodaten zagon, da Pakt o azilu in migracijah sprejmejo še v tem sklicu Evropskega parlamenta.

Za sprejetje sicer z različnih vidikov kompromisnega predloga so se posebej zavzemali v Evropski ljudski stranki, kjer želijo predvsem volivcem, ki jih skrbijo migracije in bi v tej luči glas lahko namenili kandidatom z desnega roba, pokazati, da je mogoče tudi na sredini doseči približno sprejemljiv kompromis. Navdušenje nad sprejemom zato ne preseneča.

Foto: Evropski parlament

Paket za enotno in celovito upravljanje migracij

S paktom Evropa nadgrajuje razmeram neprilagojeno Dublinsko konvencijo, ki je breme urejanja prošenj za azil nalagala predvsem članicam na obrobju, kjer so migranti najprej stopili v EU. S paktom pa želijo ustvariti ravnotežje med nadzorom meja in solidarnostjo. S paktom tako Evropa pridobiva:

  • Hitrejšo obravnavo migrantov na zunanjih mejah: Ob vstopu v EU bodo migranti identificirani, zdravstveno pregledani, odvzeti bodo tudi njihovi prstni odtisi. V roku sedmih dni (s podaljšanjem za 5 dni v izjemnih okoliščinah) mora biti obravnavana njihova prošnja za azil, ki jim omogoča vstop v EU, njena zavrnitev pa vstopa ne omogoča in predvideva vrnitev v izvorno, tranzitno ali drugo varno državo izven Unije.
  • Vzpostavitev mejnih centrov, kjer so migranti nastanjeni do odločitve o njihovi prošnji za azil.
  • Vzpostavitev centralne evidence, v kateri bodo kriminalni zapisi iz vseh držav članic, na voljo mejnim organom pri obravnavi nezakonitih migrantov.
  • Enotna obravnava migrantov v vseh članicah prinaša enotne protokole za obravnavo migrantov, ki ne bodo več odvisni od posamezne države.
  • Solidarnostni mehanizem: Ohranja se načelo, da migrante obravnava prva država, v katero vstopijo, a se dodaja solidarnostni mehanizem, po katerem si bodo vse države članice porazdelile breme in sicer s prevzemanjem migrantov ali financiranjem oz. zagotavljanjem osebja za njihovo obravnavo v drugi državi (20.000 evrov na migranta)

Pakt prinaša tudi krepitev Frontexa in sodelovanja med državami na področju migracij ter mehanizme za krizne razmere, kakršne so nastopile denimo leta 2015. Prav tako dekriminalizira reševalne akcije v Sredozemskem morju.

Kompromis, ki ni všeč nikomur

Gre za kompromisni dogovor, ki ga obe strani podpirata z zadržki. Desni del parlamenta skrbi, da pakt ne daje jasnega sporočila, da ilegalne migracije v Evropo niso več mogoče. Premalo aktivno tudi preganja tihotapce in ščiti zunanje meje. Predvsem vzhodne članice pa so kritične tudi do solidarnostnega mehanizma za prerazporeditev migrantov.

Z leve prihajajo obratne kritike – da se vzpostavlja "trdnjava Evropa", ki bo preveč preprečevala prihode migrantov, ter da se bo v novih, hitrih postopkih na meji migrante lahko rasno profiliralo ter se jim kršilo pravice. Menijo tudi, da ureditev še vedno omogoča preveliko samovoljo članic, ki migracije obravnavajo.

Tako skrajna levica kot skrajna desnica tako paktu nasprotujeta.

Foto: Evropski parlament

Podpora vse do konca visela v zraku

Čeprav je paket sestavljalo 10 dokumentov, o katerih so poslanci glasovali ločeno, je migrantski pakt naredilo veljavnega šele deseto uspešno glasovanje, saj velja le kot celota v paketu. Čeprav so mu podporo izrekle vse ključne politične skupine, pa do konca ni bilo jasno, ali bodo dejansko izglasovani vsi deli, saj nekateri izrazito motijo desni, drugi pa levi del parlamenta.

Pri eni izmed točk glasovanja so levičarski aktivisti na balkonu nad parlamentarno dvorano začeli metati papirnate aviončke.

Pakt morajo potrditi še voditelji evropskih držav na Svetu Evropske unije s kvalificirano večino, nato pa imajo države slabi dve leti časa, da se na nova pravila pripravijo, saj ta stopajo v veljavo leta 2026.

Slovenski poslanci pakt večinoma podprli, SDS le delno

Celoten pakt je rezultat pogajanja vseh glavnih političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki jim pripadajo tudi slovenski evroposlanci. Večina je pakt podprla, poslanca SDS pa sta podprla le del izmed desetih predlogov. Romana Tomc (SDS/EPP) ocenjuje, da migracijski pakt »ni dovolj ambiciozen pri zaščiti interesov Evropske unije in ne daje jasnega sporočila, da so meje EU varovane ter da ilegalni vstopi niso mogoči«. Ob tem dodaja, da vsebuje tudi dobre rešitve, za katere ocenjuje strožji nadzor nad vstopi v EU, strožje ukrepe proti tihotapcem in prenos odločanja o azilu izven EU.

Kaplja čez rob za Tomčevo pa je obvezno solidarnostno razporejanje migrantov iz bolj obremenjenih članic. Da bo glasoval proti delom pakta, s katerimi se ne strinja, je pred glasovanjem napovedal tudi Milan Zver (SDS/EPP)

Da pakt podpirata, sta že pred glasovanjem napovedala Ljudmila Novak (NSi/EPP) in Franc Bogovič (SLS/EPP). Novakova je zapisala, da podpira hitro vračanje nezakonitih migrantov v izvorne države in učinkovito upravljanje migracijskih tokov.

Bogovič je kljub pomislekom glede obvezne solidarnosti podprl celoten pakt, saj »prinaša veliko dobrih in jasnih opredelitev, s katerimi se strinjam«, je povedal za RTV Slovenija, pri čemer je izpostavil zaščito zunanjih meja, krepitev Frontexa in hitrejše vračanje migrantov.

Klemen Grošelj (Svoboda/Renew) je prepričan, da bo paket koristil tudi Sloveniji, čeprav ne izpolnjuje vseh pričakovanj, podpira pa prav solidarnostno razporeditev. Irena Joveva (Svoboda/Renew) pakt prav tako podpira, opozarja pa na morebitne odstope od človekovih pravic na mejnih državah Unije ter morebitno rasno profiliranje.

Foto: Evropski parlament

Matjaž Nemec (SD/S&D) podpira reformo, s katero Evropa stopa v novo obdobje ter od katere ocenjuje, da je odvisno preživetje Unije, čeprav ga tudi on podpira s cmokom v grlu. »A vendarle gre za zapleteno sestavljanko celotnega sistema in za kompromis, ki ga je bilo zelo težko doseči in je bil blokiran osem let,« je ocenil za RTVS. Milan Brglez na glasovanju ni bil prisoten.

KOMENTAR: Peter Merše
Kompromis, ki je vendarle korak naprej

Migrantski pakt po svoje moti tako leve kot desne, kar kaže, da gre za kompromis, ki je v danih okoliščinah najboljši možen. Čeprav je jasno, da ni idealen, pa je vendarle korak naprej.

Pomeni tudi signal, da je v Evropi tudi kak kompromisni dogovor možen. V tem je umetnost visoke politike, da doseže nekaj, kar je za silo sprejemljivo za vse. V tem kontekstu je pomembno zavedanje, kako deluje evropska politika – bolj kot visokoleteče besede, izrečene v minutnih govorih na plenarnem zasedanju, ki jih v praksi skoraj nihče ne posluša, je bistveno, kakšne dogovore poslanci dosežejo na pogajanjih, ki jih javnost večinoma ne opazi.

Zato je ključno, da nas v Evropi zastopajo poslanci, ki trdno stojijo na vrednostnih stališčih in z njimi ne mešetarijo, hkrati pa premorejo dovolj modrosti, da se zmorejo pogajati tudi z drugimi skupinami in dosežejo kompromise, ki Evropo nato peljejo naprej. Upajmo, da bomo tudi doma kdaj imeli politike, ki bodo zmožni takšnega političnega ravnanja.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike