Tomislav Gavranič, urednik Univoxa: Lokalna novica je kraljica

Foto: Jaka Krenker/Domovina

Kot urednik sem si zadal nalogo, da je tudi radio povezovalna zgodba teh nepovezanih krajev. – Pokrajine so vmesna stopnja, ki je zelo pomembna za demokracijo in za enakomeren razvoj Slovenije. – RTV je kontroliran, točno se ve, kako je. – Perspektiva za lokalne radijske postaje je, seveda pa se bo moral spremeniti tudi oglaševalski kolač. – Dokler bo moje srce bilo za Slovenijo, bo slovenske glasbe na radiu dovolj. 

Tomislav Gavranič je dolgoletni odgovorni urednik kočevskega Radia Univox. Zelo je aktiven v lokalnem družbenem življenju, je tudi soorganizator turističnega pohoda po medvedjih stopinjah.

Uradno vam je ime Tomislav Gavranič, a to malokdo ve. Tomi ali Tomislav?  

Uradno, na osebni izkaznici, Tomislav, sicer pa mislim, da sem že od osnovne šole pač Tomi in tako me vsi poznajo. Uradno pa Tomislav. Zanimivo. Moram reči, da ste me vi spomnili na to po dolgem času, ampak za radio je boljše krajše ime, hitreje lahko povem, kdo je v etru.   

Tomislav je kraljevsko ime, mesto Kočevje pa ni kraljevsko, a je knežje mesto z zanimivo tradicijo. 

Ja, sprašujejo, od kje izhaja Univox? Iz Kočevja. Medvedova dežela. Ne ne, nobena medvedova dežela. Imamo seveda medvede, ampak tudi volkove in ponovno rise, hvala Bogu. Jaz vedno rečem, da izhaja iz enega od najbolj zanimivih, vsaj za nas, ki tam stanujemo, predela Slovenije, zagotovo z najbolj naravno očuvanega zaradi pragozdov in tako naprej, in pa seveda iz mesta, ki ima zelo zanimivo zgodovino.  

S 650-letno zgodovino kočevskih Nemcev, ki so potem odšli, potem z zgodbo, ki se je začela dogajati po 2. svetovni vojni z zaprtim področjem v Gotenici in tako naprej. In pa seveda z zanimivo strukturo prebivalcev. Večina je odšla 1942, potem pa se je začelo priseljevanje. Marsikdo je prišel kazensko, potem pa se je začelo malce lažje: zgodba industrije, lesne industrije, gozd, premogovnik, veliko je bilo prebivalcev, ki so prišli iz držav bivše Jugoslavije. In vse to se pozna. Pozna se na mestu, ki ima težave s svojo identiteto, ker ni staroselcev, pozna se na tem, da še vedno ima, marsikdo se ne bo strinjal z mano, ampak gotovo je tako, dr. Marko Pogačnik mi je to dobro razložil, travmo po 2. svetovni vojni zaradi vseh pobojev v Rogu. Vse to se pozna.  

Potem seveda totalni propad gospodarstva po osamosvojitvi in dolgotrajno mukotrpno vlečenje iz blata, da se Kočevje sedaj le nekako razvija. Gre neko novo, malo lepšo pot. Naprej hvala Bogu, bom rekel, je pa dolgo trajalo. In del te zgodbe osamosvojitve: kočevska zibelka slovenske osamosvojitve je nekaj, na kar smo vsaj tisti, ki smo bili del te zgodbe, in ni nas malo, zelo ponosni. Ne samo zaradi postroja v Kočevski Reki, ampak tudi zaradi marsikaterih drugih stvari, ki so bile v ozadju, in vemo, kdo jih je delal.  

Del te zgodbe od osamosvojitve je tudi radio Univox, ki je nastal pravzaprav potem, ko se je spremenila zakonodaja, ko je bilo možno ustanavljati privatne radijske postaje. Mi smo bili takrat eni od prvih. V prvem paketu, leta 1993, smo začeli s poskusnim oddajanjem decembra. 1. februarja 1994 pa se je prvič oglasil radio Univox, in to z oddajnika na Ferdrenku, Dekliške gore, ki ima tudi zelo zanimivo zgodovino, predvsem povojno. Nepopisno veselje, klicali so ljudje. V prvih dneh se spomnim gospoda, ki je še dolgo potem živel, rekel je: »Veste, sedaj, ko imamo svoj radio, zdaj lahko umrem. Zdaj pa sem jaz to dočakal.« Prvi poskusi so bili v 60. letih. Domačin gospod Matija Cetinski je naredil anketo in izražena je bila velika želja po lokalni radijski postaji. Takrat se je to dalo narediti samo preko SZDL-ja, potem pa so ata Ivan Matija – Maček rekli, da to ne gre. Če malo lepše povem: radia pač ni bilo do 1994. 

Celoten pogovor s Tomislavom Gavraničem je na voljo naročnikom na spletno ali tiskano Domovino.

Za ogled se:

Naroči se
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.


Povezani članki

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00