Sončne elektrarne na jezerih, travnikih ... : Golobova koalicija hiti s poenostavitvami umeščanja, a napoti spet ustava in pravo EU

8. 6. 2023 ob 18:09
0 komentarjev

Velenjsko jezero je eno od tistih, kjer bi Golobova vlada namestila fotovoltaiko. (fotografija je simbolična. depositphotos.com)

Slovenija

V sredo je potekala redna seja odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Na seji je bilo govora o Predlogu zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOV), enega ključnih projektov te vlade. Predlog zakona je naletel na številne ugovore in pomisleke.

Ti se gibajo od pravnih pomislekov o skladnosti predloga z ustavo in evropskim pravom, do pomislekov strokovnjakov o vplivu na okolje in obtožb opozicije, da gre za lobističen zakon vemo katerega podjetja.

Predsednik vlade Robert Golob je že lani napovedal, da bo Slovenija energetsko draginjo srednjeročno rešila s tem, da bo zgradila velike sončne elektrarne in dostop do njih za tretjino slovenskih gospodinjstev. Te so, kot izgleda, zanj izjemnega pomena, saj je, kot opozarja opozicija, predlog zakona namenjen skoraj izključno njim, z minimalno omembo vetrne, jedrske ali geotermalne energije.

Zapleta se tudi pri gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Čeprav je, vsaj v besedah, premier jedrski energiji naklonjen, se časovnica gradnje zamika. Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je ocenila, da bo projekt v “najboljšem primeru” zgrajen v 15 oziroma 20 letih. Sršenova je sicer odkrita nasprotnica jedrske energije, kar je širši javnosti postalo očitno po ogledu viralnega videa z okrogle mize o energetski prihodnosti, na kateri se prička z energetsko stroko:

Za tiste, ki ne marate nekega novinarja, ki je to postal ali ga blokirate, ali on blokira vas, evo posnetek največjih dosežkov sekretarke Seršenove, ker to je za v anale zgodovine, res. cc @Centrifuzija pic.twitter.com/6gWiHyS03E

— xmp125a (@xmp125a) May 24, 2023

Kot je v intervjuju za N1 povedal minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, vlada Roberta Goloba s projektom JEK2 okleva tudi zato, ker računa na nadaljnji razvoj malih jedrskih reaktorjev (SMR). “Zadnji dve leti je tehnologija SMR zelo hitro napredovala. Če bo ohranila tako dinamiko, lahko v dveh letih nadomesti zrelo tehnologijo, torej klasične jedrske reaktorje,” je dejal Kumer.

Zakon, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi, ZUNPEOV, je eden temeljnih projektov vlade na tem področju. Zakon bi bistveno olajšal umeščanje sončnih elektrarn v prostor, predvsem na vodnih površinah. A o potencialnih okoljevarstvenih vidikih takšnih posegov, za razliko od novele Zakona o vodah prejšnje vlade, ko se je ob referendumu dvignila vsa okoljevarstvena in leva civilnodružbena sfera, v javnem diskurzu ni opaziti.

Zakonodajno pravna služba: Golobove zakonske rešitve za umeščanje sončnih elektrarn niso skladne z ustavo in pravom EU

A predlog zakona je naletel na številne ovire. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS) je pripravila poročilo na 64 straneh, v katerem predlogu zakona očitajo, da ni skladen z ustavo, s pravom EU ter nima pravne podlage in ne upošteva načela previdnosti. Široka opredelitev javne koristi v Predlogu zakona pa po mnenju ZPS predstavlja poseg v pravico do zasebne lastnine, ki je varovana z Ustavo.

ZPS tako ugotavlja, da je “predlagano zakonsko besedilo nepregledno, po vsebini notranje strukturno neusklajeno, predstavlja primer razdrobljenega zakonskega urejanja ter s tem zmanjšuje preglednost, razumljivost in jasnost pravne ureditve. S Predlogom zakona se urejajo pravice in obveznosti širšega kroga naslovljencev, ki svojega pravnega položaja mestoma ne morejo razbrati. Takšen pristop spodkopava temeljne elemente ustavnega načela pravne države.”

Državna sekretarka Tina Seršen je v odgovoru na pripombe ZPS poudarila, da so podnebne spremembe tukaj in da je ukrepanje nujno. Kot je dejala, je težko poslušati, kako je treba uvajati načela previdnosti in počasnosti, saj da smo ta vlak zamudili. Opozorila je, da se pravni argumenti lahko uporabljajo za politične cilje.

Glede javne koristi je poudarila, da smo v izrazitem razvojnem zaostanku tako glede podnebnih sprememb kot energetske oskrbe, ter da so obnovljivi viri energije edini hiter odgovor na izzive naše družbe.

Omenjena je bila tudi skladnosti s pravom EU. Zakon naj bi se prava EU dotikal le v delih, ki so v popolni diskreciji držav članic. Zaradi podnebne krize pa da je nujno poseči v številne zakone.

Sončne elektrarne na premogovnih jezerih

Na seji je sodelovala tudi zainteresirana strokovna javnost, katere predstavniki so sicer poudarili, da zakon podpirajo, a so vseeno izrazili določene pomisleke. Ta so segala od vprašanj, zakaj so določena jezera v predlogu zakona našteta poimensko, do vpliva na obstoječi Zakon o vodah ter okoljevarstvenega vidika umeščanja OVE v prostor.

Mirna Tomažin, pravnica na ministrstvu za infrastrukturo, je v odgovoru na vprašanja zainteresirane javnosti o umeščanju OVE povedala, da Evropska komisija državam članicam nalaga spodbujanje postavitev OVE na umetnih površinah, kot so tudi umetna vodna telesa. Prvotni predlog zakona je tako vključeval možnost plavajoče fotovoltaike poleg premogovnih jezer, tudi na namakalnih jezerih ter ojezerenih gramoznih jamah, kar pa je bilo tekom postopka na podlagi strokovnih ugovorov črtano.

Podobno velja za akumulacijska jezera, ki jih ZUNPEOV ne vključuje, saj niso predmet Zakona o vodah. Premogovna jezera so tako edina, na katerih bi bilo plavajočo fotovoltaiko možno postaviti.

Glede varovanja vodovarstvenih območij je dejala, da so omejitve postavljanja OVE nujne, vendar ne smejo biti prekomerne. Obstoječa zakonodaja naj bi bila izjemno zastarela in objektov OVE niti ne predvideva, ampak jih kot energetske objekte v večini primerov prepoveduje. Predlog zakona zato ureja to področje, ker naj bi bil standardni postopek z uredbami prepočasen.

Opozicija: "Obnovljivi viri" niso samo sončne elektrarne!

Kritični so tudi v opoziciji. Poslanec SDS Danijel Krivec je poudaril, da predlog zakona ni v skladu z energetskim zakonom. Ta namreč glede obnovljivih virov govori ne samo o fotovoltaiki in vetrnih elektrarnah, ampak o celotnem naboru. Predlog zakona po drugi strani govori skoraj izključno o fotovoltaiki, zapostavlja pa druge obnovljive vire, kot so biomasa in geotermalna energija. S tem naj bi zapostavljali del prebivalstva, predvsem na periferiji, kjer imajo težave s priklopi fotovoltaike.

Zakon naj bi tako montažo in investiranje omogočal samo na območjih, ki so že energetsko pokrita. Tam bi investitorji lahko izkoristili možnosti in nadgradili devastirana območja, kar ne bi zagotovilo skladnega regionalnega razvoja, ampak le masten zaslužek nekaterim. Kdor bi se želel priključiti, pa se ne bo mogel, ker omrežje ni zadostno. Zakon naj tega problema ne bi obravnaval.

Podobnega mnenja so v stranki NSi, saj želijo doseči, da se z zakonom, poleg umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sonca in vetra, poenostavi tudi postopke za umeščanje naprav za proizvodnjo energije iz drugih virov OVE, kot to določa energetski zakon, ter za trajnostne vire, kot je jedrska energija. Trenutni predlog zakona naj bi namreč bil izrazito lobističen zakon enega podjetja – GEN-I.

Kot je poudaril poslanec SDS Andrej Hoivik, so kar trije člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, med njimi predsednica odbora, Nataša Avšič Bogovič, nekdanji zaposleni na GEN-I. Ta zakon naj bi tako bil “pridobivanje dobička, z uničevanjem narave, za politične veljake.”

https://twitter.com/andrejhoivik/status/1666798846268313600

Poslanec SDS Zvonko Černač je izpostavil, da je namen zakona pod krinko zelenega prehoda uvesti prisilno oziroma obvezno solarizacijo Slovenije. Ta se nanaša na vse novogradnje utrjenih parkirišč, večjih od 1000 kvadratnih metrov, novogradnje stavb s tlorisno površino več kot 1000 kvadratnih metrov ter pri prenovah istih objektov s površino večjo od 1700 kvadratnih metrov. Ker ni nikjer v zakonu napisano, da bo ta solarizacija priklopljena na omrežje, je po njegovem prepričanju bistven namen zakona, da se solarni paneli prodajo in tako omogočijo zaslužek.

Zaradi številnih pomislekov o ZUNPEOV je poslanec NSI Jožef Horvat skušal nadaljevanje seje preložiti na kasnejši datum, tako da bi bil čas te pomisleke upoštevati in zakon narediti bolj operativen ter skladen z ustavo, a preložitev seje ni bila izglasovana. Preložitvi je zlasti nasprotovala sekretarka Sršen, a izid je bil tesen – sedem glasov za in sedem proti. Kot je poudaril Černač, to kaže na izjemno razdvojenost odbora glede tega vprašanja.

Izredno dolga seja še ni bila zaključena, ko se bo odbor naslednjič sestal, bodo glasovali o amandmajih.

KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik

Daleč od oči javnosti se pripravljajo posegi v naravo velikih razsežnosti

Medtem ko politika javnosti meče ideološke kosti in jo sili v kulturni boj, se v tišini zaledja pripravlja teren za megalomanske energetske posle, ob katerih si premierjevi kolegi iz njegove branže manejo roke ... komentar je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine (klik) Če še niste naročnik Domovine, podprite neodvisno novinarstvo in to postanite. Obiščite našo naročniško stran.