Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z letom prej je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah čez 15 let rodilo manj kot 10.000 otrok letno. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

Trend ni samo naš, ampak vseevropski, celo širše – zajema večji del bele populacije. Po moji oceni se nima smisla ukvarjati s tistimi, ki otrok nočejo imeti, imajo raje hišne ljubljenčke ali so se otrokom odpovedali, ker menijo, da nas je na tem planetu že sedaj preveč. Spodbude potrebujejo tisti, ki si otrok želijo, pa jih nimajo oz. jih imajo manj, kot si jih želijo. Podatki OECD (dokler so jih še zbirali) so kazali, da si ženske držav OECD želijo v povprečju 2,3 otroka, v Sloveniji še malenkost več. V praksi pa imajo okrog 1,6 otroka na žensko v rodni dobi.

Zakaj takšen razkorak med želenim in dejanskim številom otrok? Glede na mojo nereprezentativno raziskavo so razlogi v prvi vrsti materialni. Mladi pravijo, da bi imeli več otrok ob normalnih življenjskih stroških, urejeni stanovanjski problematiki in plačah, ki bi ob nekem povprečnem standardu omogočale vzgojo otrok. Pri nas je trenutno pot do lastnega doma v obdobju, ko ga mlada družina potrebuje, izključno z lastnim delom precej težka, najemnine že leta visoke – posebej v mestnih središčih, kjer je zaposlenih največ ljudi – življenjski stroški ob tem strmo rastejo, standard pa ne.

Dobre prakse iz držav, na katere gledajo postrani

Del rešitve bi bil, glede na pozitivne učinke tamkajšnjih ukrepov, iti vsaj deloma po poti Poljske, Madžarske in sedaj tudi Italije ter odločitev za otroke podpreti tudi finančno. Možnih ukrepov je cel kup, od ugodnejših pogojev stanovanjskih kreditov, direktne finančne pomoči, nižjih davkov za večje družine, programov podpore družinam, do ukrepov, s katerimi bi se delodajalci manj bali zaposlovati ženske z otroki in tiste v rodni dobi, ugodno predšolsko varstvo itd.

Del rešitve bi bil, glede na pozitivne učinke tamkajšnjih ukrepov, iti vsaj deloma po poti Poljske, Madžarske in sedaj tudi Italije ter odločitev za otroke podpreti tudi finančno.

Glede na ceno, ki jo kot družba trenutno plačujemo ob odhajanju mladih v tujino (tudi za preprečevanje bega možganov bi se veljalo mnogo bolj potruditi) ter za polnjenje manjka prebivalstva s pomočjo migracij, bi bil ta strošek relativno nizek, koristi pa očitne. Menda bi že zgodnejše osamosvajanje mladih ter z njim zgodnejše odločanje za otroke število bodočih Slovencev povečalo za petino. Pomemben del rešitve je tudi v gospodarski normalizaciji države, ki je bila predlagana že mnogokrat, je pa ni na obzorju; od znižanja davkov do decentralizacije in debirokratizacije države. Pomagala bi tudi pomoč pri gradnji stabilnih partnerskih odnosov, ki še zdaleč niso nepomembni pri odločanju o otrocih. Po vseh teh ukrepih pridemo do še enega pomembnega dejavnika odločanja za otroke; grajenja družini prijazne družbe. Odmik od egoizma in spreminjanje mentalitete, da so otroci le breme in strošek, ki vzame svobodo in možnost uživanja v življenju ter profesionalnega uspeha, bi v vse pore družbe tudi zelo konkretno prinesel več veselja do življenja.

To bi bila svobodna družba, kjer bi se družine lahko precej mirno odločile za toliko otrok, kolikor si jih želijo! Najverjetneje od trenutnih statistik, ki kažejo, da kot narod umiramo, ne bi prešli v kakšen ogromen baby-boom – bi pa negativen trend najmanj stabilizirali.

Gre za eno tistih področij, kjer učinki niso vidni čez noč. Prihodnost je vedno v rokah sedanjosti, tudi narodova. In ob tem se velja spomniti, da je množica ljudi pred nami slovenski narod ohranila v mnogo težjih okoliščinah, kot so današnje.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Drsanje

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00