Slovenija se je na indeksu dvignila predvsem zato, ker so se razmere v mnogih državah po svetu poslabšale

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so ob svetovnem dnevu medijev opozorili, da se svoboda medijev v Sloveniji zmanjšuje. Po oceni ZNP je v zadnjih treh letih mogoče zaznati izrazito povečevanje pritiskov vladajoče politike na medije in novinarje ter povečanje želje vladajoče politike, da si neposredno ali posredno podredi čim več medijev.

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so opozorili, da si je zdajšnja vladna koalicija preko novele zakona o RTV Slovenija, sprejete julija 2022, povsem podredila največji javni medij, RTV Slovenija (RTVS). »Člani sveta, ki jih je neposredno ali posredno v svet zavoda imenovala vlada in imajo v svetu tako rekoč enoumno 100-odstotno večino, so na odgovorna direktorska in uredniška mesta nastavili svoje ljudi, ti pa so bolj ali manj obračunali z vsemi, za katere so ocenili, da ne poročajo v skladu z vladi naklonjeno uredniško politiko,« so zapisali.

Po njihovi oceni je v primeru novele zakona o RTVS povsem odpovedalo tudi ustavno sodišče, ki po več kot dveh letih in pol še vedno ni odločilo o njeni ustavnosti. »Večina na ustavnem sodišču je novelo enostavno po nojevsko pospravila v predal in o njej očitno ne namerava odločiti, kar je eklatantno kršenje pravil ustavne demokracije,« so ugotovili.

»Svoj nadzor nad mediji namerava vlada povečati tudi z zakonom o medijih, ki je v fazi sprejemanja v DZ,« so opozorili v nadaljevanju in pojasnili, da bo z njim inšpektor za kulturo in medije po lastni subjektivni presoji odločal o tem, ali nek medij krši določbe glede sovražnega govora, pri tem pa medij ne bo imel možnosti, da odločitev inšpektorja v hitrem postopku izpodbija pred sodiščem. S tem se po besedah ZNP na nek način uresničujejo »mokre sanje« trenutne vladajoče politike, da preko državnih organov nadzoruje svobodo govora in posredno tudi kritike na svoje delo. Na slednje kaže tudi določba, da bo inšpektorat preko omenjenega zakona nadziral tudi objavljanje vsebin posameznikov, t. i. vplivnežev.

»Ena od vse večjih težav slovenskega medijskega prostora, na katero ZNP opozarjamo že več let, je tudi vse večji monopol na področju medijev, ki ga ob izigravanju protimonopolne zakonodaje v Sloveniji preko podjetij, ki so v njegovi lasti ali lasti ljudi, ki so z njim povezani, širi Martin Odlazek,« so še zapisali. Ob tem pristojni državni organi ne storijo ničesar, da bi se tovrstno škodljivo prevzemanje medijev s strani zgolj ene osebe preprečilo oz. vsaj omejilo. »Očitno je tudi, da je pod to vlado tovrstno početje dobilo še dodaten zagon,« so ocenili.

V organizaciji Novinarji brez meja (RSF) vsako leto objavijo indeks svobode medijev

V času, ko svoboda tiska marsikje po svetu doživlja zaskrbljujoč upad, glavni – a pogosto podcenjen – dejavnik resno slabi medije: gospodarski pritisk. Velik del tega je posledica koncentracije lastništva, pritiska oglaševalcev in finančnih podpornikov ter javne pomoči, ki je omejena, odsotna ali dodeljena na nepregleden način. Podatki, merjeni z ekonomskim indikatorjem RSF Index, kažejo, da so današnji mediji ujeti med ohranitvijo uredniške neodvisnosti in zagotavljanjem ekonomskega preživetja. »Zagotavljanje svobode, neodvisnosti in pluralnosti v današnjem medijskem okolju zahteva stabilne in pregledne finančne pogoje. Brez gospodarske neodvisnosti ne more biti svobodnega tiska,« je opozorila direktorica nevladne organizacije Novinarji brez meja Anne Bocandé, ki je izpostavila, da so finančno obremenjeni mediji vključeni v tekmo za privabljanje občinstva na račun kakovostnega poročanja. Poleg tega lahko postanejo tudi plen oligarhov in javnih oblasti, ki jih želijo izkoristiti. Od petih glavnih kazalnikov, ki določajo svetovni indeks svobode tiska, je indikator, ki meri finančne razmere v novinarstvu in ekonomski pritisk na industrijo, leta 2025 znižal skupno oceno. Gospodarski kazalnik v svetovnem indeksu svobode tiska RSF za leto 2025 je na najnižji točki v zgodovini, globalne razmere pa po oceni organizacije zdaj veljajo za »težke«.

Od petih glavnih kazalnikov, ki določajo svetovni indeks svobode tiska, je indikator, ki meri finančne razmere v novinarstvu in ekonomski pritisk na industrijo, leta 2025 torej znižal skupno oceno sveta. V svetovnem merilu so se na indeksu medijske svobode letos sicer najvišje uvrstile Norveška, Estonija, Nizozemska, Švedska, na koncu lestvice pa so Severna Koreja, Kitajska, Sirija, Iran, Afganistan in Turkmenistan.

Kako so ocenili stanje v Sloveniji?

»Čeprav je pravni okvir, ki ščiti svobodo medijev, na splošno trden, ostajata neodvisnost medijev in varnost novinarjev v praksi krhki,« so zapisali. Ocenili so, da čeprav vlada Roberta Goloba ni odkrito sovražna do medijev in novinarjev, so ti še vedno izpostavljeni političnim pritiskom, predvsem s kampanjami blatenja, ki jih izvajajo nekateri opozicijski politiki na družbenih omrežjih. V ozračju politične polarizacije, ki jo poudarja agresivna retorika nekaterih politikov, so bili novinarji večkrat zmerjeni in verbalno napadeni. Slovenija se je na letošnji lestvici medijske svobode uvrstila na 33. mesto, kar je devet mest višje kot lani. V organizaciji so pojasnili, da je dvig Slovenije na lestvici delno tudi posledica padca drugih držav. Ob tem je treba še povedati, da smo med 27 državami članicami Evropske unije šele na 18. mestu.

Da je potrebno biti pri tem indeksu svobode tiska malo zadržan, je že pred časom opozoril dolgoletni novinar in urednik Jože Biščak. Povedal je, da je eden glavnih podpornikov nevladne organizacije, ki pripravlja ta indeks, George Soros in Open Society. »To je podobno kot indeks demokracije, ki naj bi meril stopnjo demokratičnosti v neki državi, v resnici pa meri odstopanje od agende liberalne demokracije (kar pomeni, da je vsaka konservativna vlada označena malodane za avtokratsko),« je ob tem pojasnil na portalu Nova24tv.

Slovenija se je na indeksu dvignila predvsem zato, ker so se razmere v mnogih državah po svetu poslabšale

Kar se tiče svobode medijev in svobode novinarstva, indeks prikazuje dvig Slovenije v širšem svetovnem okviru. V Evropi pa je Slovenija še vedno relativno oziroma precej slabo uvrščena. »Gre tudi za vprašanje percepcije in perspektive,« je profesor s katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede situacijo ponazoril s staro šalo iz 80. let. Šala gre tako, da sta v teku tekmovala Ronald Reagan in Mihail Gorbačov. Ameriški predsednik je zmagal, predsednik Sovjetske zveze pa je bil drugi. Ameriški mediji so poročali: Ronald Reagan izvrsten prvi, Mihail Gorbačov zanič zadnji. Sovjetski mediji pa so poročali: Mihail Gorbačov izvrsten drugi, Ronald Reagan zanič predzadnji. »Tisti, ki je na oblasti, hvali svoje rezultate in jih interpretira kot uspeh, tisti v opoziciji pa te iste rezultate kritizira in trdi, da gre za neuspeh,« je Marko Milosavljević pojasnil, da gre za perspektivo, ki se lahko pojavi ob vsakem tovrstnem dogodku, ko je potrebno interpretirati različne indekse ali statistične podatke. Milosavljević sicer verjame, da so Novinarji brez meja do podatkov prišli relativno precizno in metodološko natančno ter tudi preverjeno – po njegovih besedah gre za ugledno mednarodno organizacijo. »Verjamem, da se pri svojem ocenjevanju niso zanašali samo na en vir ali na nepreverjene informacije ali vtise,« je profesor pojasnil tudi to, da običajno tovrstni indeksi temeljijo na množici indikatorjev oz. spremenljivk. »Slovenija se je torej na tem indeksu dvignila v primerjavi s svetom, do tega pa lahko pride tudi zato, ker se je svoboda medijev v mnogih državah po svetu v minulem letu poslabšala,« je Milosavljević poudaril, da se mu zdi bolj relevantna primerjava z državami EU, kjer še vedno kotiramo precej slabo. Sam bi si po 35 letih samostojne Slovenije in po več kot 20 letih od pridružitve EU želel boljšega rezultata. 

Zakaj smo med državami EU še vedno na repu?

Milosavljević je med razlogi izpostavil dejstvo, da smo imeli dolga leta slabo medijsko politiko, poleg tega pa imamo še vedno slab star medijski zakon iz leta 2006. Mnoge stvari so v naši zakonodaji zastarele, določene stvari pa so bile zastarele že ob sprejetju zakona leta 2006 – na primer zahteva po registraciji tujih dopisnikov. Milosavljević je izpostavil tudi člen, ki izjemno ohlapno in nenatančno opredeljuje pravico do popravka in odgovora. Po profesorjevih besedah se mnogi tuji strokovnjaki čudijo, kako smo kaj takega sploh sprejeli. »To so zastareli zakonski prijemi, ki so nas hkrati uvrščali v kategorijo držav, ki po nepotrebnem ovirajo svobodno delo medijev,« je opozoril, da je takih primerov še veliko, ne le v omenjenem zakonu. »Potem pa imamo še specifike slovenskega prostora, ki otežujejo delovanje medijev: relativno majhno državo z omejenim trgom in omejenim jezikom,« je Milosavljević pojasnil, da vse to omejuje doseg medijev, njihove naklade in tudi klikanost. »V taki luči seveda težko tekmujemo z globalnimi platformami ali velikimi evropskimi in svetovnimi mediji,« je ocenil in dodal, da se veliki oglaševalci neradi ukvarjajo z majhnimi mediji. Če v Sloveniji nisi na lestvici merjenja obiskanosti spletnih strani (MOSS) med prvimi desetimi, za oglaševalce takorekoč ne obstajaš. Po Milosavljevićevih besedah so mediji znotraj takšnega konteksta finančno šibkejši in tako tudi bolj dovzetni za pritiske oglaševalcev in politikov. »Če znotraj tega ne znamo presekati popkovine od države in od politike ter narediti ustreznih zakonov in ukrepov, potem capljamo globoko v drugi polovici seznama evropskih držav,« je sklenil svojo oceno.

Se bomo z novim zakonom o medijih na lestvici premaknili višje?

»Odvisno od tega, kako se bo zakon uporabljal,« je Milosavljević spomnil, da je zato do tega zakona kritičen. Nov medijski zakon bo medijem namreč omogočal tudi nove oblike pomoči. Vendar pa zakon ni spisan tako, da bi že sam po sebi vodil v čim večjo nepristranskost in da ne bi omogočal tveganj korupcije ali političnih zlorab. »Če bo nekdo pošten in bo pri dodeljevanju sredstev nepristranski, potem bo to lahko pripeljalo tudi do boljšega stanja slovenskih medijev in posledično tudi do boljše uvrstitve na lestvici,« je ocenil in opozoril, da do izboljšanja ne bo prišlo, če bo zakon imel v rokah nekdo, ki bo mehanizme uporabil za favoriziranje sebi bližjih medijev in kaznovanje tistih, ki so mu (lastniško ali politično) bolj oddaljeni. Kot opozarja, se na takšen način ne sme pisati zakonov – da so tako ohlapni in odprti za zlorabe – ustreznost zakona in ustreznost dodeljevanja državnih moči ne more in ne sme biti stvar dobre ali slabe volje ali narave vsakokratnega ministra, komisij ali regulatorjev. »Če bo v medije prišlo več denarja, se razmere lahko izboljšajo – seveda pod pogojem, da bo ta denar koristno porabljen. Če pa bo šel denar za lastnike in njihove svetovalce ali celo za podkupnine, pa je jasno, da bomo na indeksu le še nižje,« je še napovedal.