V prejšnjem prispevku o onesnaževanju ozračja smo pogledali, kaj za naše zdravje pomenijo presežne vrednosti trdih delcev v zraku, ki so v slovenskih mestih stalna praksa.
Tokrat pa nas je zanimalo kako onesnažen je zrak v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami glede najnevarnejših delcev PM10 in PM2,5. Če bi v ozir vzeli le mesta, glede na povprečje evropskih mest nismo tako visoko.
Drugače pa je po trdih delcih na prebivalca gledano na celotno ozemlje Slovenije, kjer smo na 2. in 4. mestu med državami članicami EU.
Slovenija se mora kot članica EU držati evropskih emisijskih standardov, in sicer letno povprečje PM10 ne sme presegati 40 μg/m3, povprečna dnevna vrednost pa se ne sme dvigniti nad 50 μg/m3. Za PM2,5 velja, da ne smejo presegati letnega povprečja 25 µg/m3.
Pri primerjavi med državami moramo zaradi različnih velikosti uporabiti količine delcev, ki so preračunani na prebivalca ali na površino ozemlja. Izpusti na prebivalca nudijo vpogled v družbeno-ekonomske razmere in morebitne posebne nacionalne okoliščine, hkrati pa tudi lahko pokažejo, kje so možnosti za zniževanje le-teh.
Po podatkih WHO se je Slovenija leta 2010, kar se tiče koncentracije trdih delcev v mestih, uvrstila na zgornjo sredino grafa, najslabše med evropskimi državami pa je šlo Albaniji, Turčiji in Bosni.
Vendar če vzamemo meritve po celotnih državah, ne le mestih in se osredotočimo zgolj na članice EU, potem se pokaže, da Sloveniji ne gre tako zelo dobro. Po izpustih delcev PM10 na prebivalca je bila namreč leta 2014 Slovenija s 6,9 kg delcev na prebivalca na četrtem mestu. Najslabše je sicer v Latviji (12kg na prebivalca), najboljše pa na Nizozemskem (1,6kg na prebivalca).
Še slabše se je Slovenija uvrstila pri izmerjeni količini manjših, za zdravje bolj nevarnih delcev PM2,5. Tu je Slovenija s 6 kg na prebivalca na visokem drugem mestu takoj za Latvijo, kjer izpusti znašajo 8,9 kg na prebivalca.
Zrak v kitajskih mestih trikrat bolj onesnažen s trdimi delci kot v Sloveniji
Če Slovenija znotraj EU dosega precej slabe rezultate, je v primerjavi z državami, ki veljajo za največje onesnaževalke, še vseeno na precej dobrem položaju.
Tu seveda ne gre mimo Kitajske. Pogosto gledamo prizore smoga v Pekingu, a kitajsko glavno mesto je s povprečno vrednostjo PM10 89 μg/m3 šele na osmem mestu med najbolj prizadetimi velemesti te države. Na prvem mestu je Shijiazhujang s 154 μg/m3, sledita pa mu Jinan s 110 μg/m3in Žengžou s 108 μg/m3(v letu 2013).
Za primerjavo, povprečne vrednosti PM10 v najbolj onesnaženih slovenskih mestih se gibljejo med 30 in 40 μg/m3.
Sicer pa svetovne rekorderje po onesnaženosti z PM10 deli najdemo v hitro rastočih industrijskih mestih Bližnjega vzhoda in Jugovzhodne Azije. Po državah pa prednjači Nigerija, ki ima med prvimi šesti najbolj onesnaženimi mesti na svetu kar štiri predstavnike (spodnja tabela).
20 najbolj onesnaženih svetovnih mest z delci PM10 (vir: WHO) (klik za povečavo)
Med svetovnimi velemesti je po vrednosti PM10 v zraku na prvem mestu Delhi v Indiji z 230 μg/m3 .
Na tem mestu gre omeniti tudi Združene države Amerike, kjer velja standard, da delci PM10 ne smejo preseči povprečne vrednosti 150 μg/m3, kar jim povečini tudi uspeva. Čeprav so v trendu upadanja onesnaženosti zraka s trdimi delci (39 % zmanjšanje v zadnjih 25 letih), pa so vrednosti še vedno precej višje kot v Evropi.
Vendar če vzamemo meritve po celotnih državah, ne le mestih in se osredotočimo zgolj na članice EU, potem se pokaže, da Sloveniji ne gre tako zelo dobro. Po izpustih delcev PM10 na prebivalca je bila namreč leta 2014 Slovenija s 6,9 kg delcev na prebivalca na četrtem mestu. Najslabše je sicer v Latviji (12kg na prebivalca), najboljše pa na Nizozemskem (1,6kg na prebivalca).
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.