Slovenija po selitvenem prirastu prehitela celo Belgijo in Švedsko. Pri nas največ priseljencev z juga po letu 2008

Na Sursu so se pred dnevom migrantov odločili, da se bodo ob tej priložnosti nekoliko bolj poglobili v statistiko priseljevanja v Slovenijo in izseljevanja iz nje in jo postavili v kontekst Evropske unije.

Selitveni prirast s tujino je bil v 2019 močno pozitiven (znašal je 16.213 prebivalcev) predvsem zaradi močnega priseljevanja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, kajti iz držav članic EU se je v 2019 priselilo v Slovenijo 2.533 manj prebivalcev, kot se jih je iz Slovenije v te države odselilo.

Prirast iz držav bivše Jugoslavije, ki je znašal 78,5 % od vseh, ki so se k nam preselili, je najvišji po letu 2008, ko je bil odstotek čez 82 %. Selitveni indeks na 1000 prebivalcev je za našo državo znašal 7,8 kar je več od Belgije in Švedske.

Selitveni prirast s tujino (to je število, ki ga dobimo, ko od števila priseljenih odštejemo število odseljenih) je v Sloveniji v 2018 glede na prejšnja leta močno poskočil, saj je še leta 2017 znašal komaj 1.253, že leta 2019 pa kar 14.928.

To se je nadaljevalo v letu 2019, ko se je v Slovenijo priselilo 16.213 več ljudi, kot se jih je odselilo, zaradi česar se je povečalo tudi število prebivalcev. Selitveni prirast je tako znašal 7,8 na 1.000 prebivalcev, kar nas je v EU po vrednosti tega kazalnika uvrstilo na peto mesto, pred Belgijo in Švedsko.



Razlog za tolikšen prirast je bilo priseljevanje, saj se stopnja izseljevanja zadnja leta ni bistveno spreminjala. Posledica višje stopnje priseljevanja je rast prebivalstva Slovenije. V juliju 2020 je tako imela Slovenija že več kot 2,1 milijona prebivalcev. Od priseljenih jih je 78,5 odstotka prišlo iz držav nekdanje Jugoslavije. Število priseljenih iz območja nekdanje Jugoslavije v Slovenijo je tako najvišje po letu 2008, ko je njihov delež znašal 82,7 %.

Iz kje prihajajo priseljenci?

Večino med priseljenimi iz nekdanje Jugoslavije predstavljajo priseljeni iz Bosne in Hercegovine, ki jih je bilo kar 14.000, kar znese 56,9 odstotka, sledijo priseljeni iz Srbije, ki jih je bilo skoraj 4.000, kar je 16,3 odstotka vseh priseljenih in skoraj 3.500 državljanov Kosova, kar znaša 14,2 odstotka. Iz Severne Makedonije je bilo priseljenih nekaj več kot 1.700 oseb, iz neevropskih držav pa malce več kot 1.400 oseb.

Za primerjavo, iz držav članic EU se je lani k nam priselilo 2.533 manj prebivalcev, kot se jih je iz Slovenije v te države odselilo. Priselilo se jih je 5.370, odselilo pa 7.903.Glavni razlog za večino selitev so boljše zaposlitvene možnosti v ciljni državi priseljevanja.

Priseljevanje tudi v Sloveniji, tako kot v številnih drugih evropskih državah, rešuje specifične primanjkljaje na trgu dela. Vidimo lahko, da so selitveni tokovi iz Slovenije in v Slovenijo močno povezani z gospodarsko rastjo in stopnjo prostih delovnih mest, saj je bil selitveni prirast s tujino najvišji v letih gospodarske konjunkture (2008, 2018 in 2019), medtem ko je bil v času visoke brezposelnosti zelo nizek ali celo negativen (2010 in 2014).

Na 4. mestu v EU po izdaji dovoljenj za prebivanje

Glavni razlog za izdajo dovoljenja za bivanje v Sloveniji je bila v 2018 zaposlitev, in sicer za 64,6 % prišlekov; za 26,5 % so bili to družinski razlogi, za 8,4 % pa šolanje. S temi podatki smo se uvrstili krepko nad povprečje EU, kjer je bila zaposlitev razlog za le 40,5 % prvih dovoljenj za prebivanje. Slovenija je v letu 2019 izdala 15 prvih dovoljenj za prebivanje na 1000 prebivalcev, s čimer se je v izdaji prvih dovoljenj za prebivanje uvrstila na 4. mesto v EU, za Malto, Ciprom in Poljsko.

Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji na splošno v zadnjih petih letih narašča v vseh skupinah prebivalstva, a je bilo v 2019 med priseljenci za malenkost nižje (7,3 na lestvici od 0 do 10) kot med vsemi prebivalci skupaj (7,5). Vendar se ta razlika v zadnjih petih letih, kot vidimo na grafu, manjša (z 0,6 na 0,2).