Slovenija, EU ali tretji svet?

Ustanovitev podjetja v Egiptu je mešanica vztrajnosti, nekoč podkupovanja malih uradnikov, danes dajanja daril in prebijanja skozi birokratske nesmisle, ki imajo v osnovi le en namen – zaščititi privilegirane. Če bi nekdo želel ustanoviti podjetje, potem je nujno pridobiti odvetnika, ki je vešč postopanja z uradniki in ve, kdaj in kako je treba dati darilo. Sistem je narejen za velike in za oblast. 

V času Mubaraka so bili postopki nekoliko bolj preprosti. Nadobudni podjetnik je skozi sita pravil in obiskov nekaj deset uradov ter posledično dajanja »napitnin« lahko ustanovil podjetje. V Egiptu namreč potrebuješ na stotine licenc za legalno poslovanje, banke se trudijo kar najbolj otežiti upravljanje računov, licenca pa mnogokrat ne bo dovolj, ker se vedno najde kakšno pravilo, napisano ali ne, ki bo dodalo piko na i. 

Kavarna v centru Kaira 

Dolgoletni prijatelj je pred dvema letoma želel odpreti kavarno v centru Kaira. Povprečen obiskovalec okrožja Downtown bo dobil občutek, da načeloma ne bi smelo biti težav, če novopečeni kavarnar izpolnjuje vse pogoje. Seveda ne, kajti licenco za odprtje kavarne je v Kairu nemogoče dobiti, saj jih ne izdajajo več. Čemu? Nove kavarne nimajo licence, razen če so odprte v prostorih z obstoječo licenco. Prvi razlog je omejevanje konkurence, kajti če si član vladajočega razreda ali veliko podjetje, lahko nove kavarne odpiraš po želji in se licence vedno najdejo v kakšnem predalu. V ta namen bodo zrušili tudi kakšno zgodovinsko zgradbo in buldožirali stoletna drevesa ob Nilu. Drugi razlog so skrite podkupnine, kjer bo financiranje lokalne policije, inšpektorjev in drugih uradnikov ter njihovih družin s tedenskimi kosili in kavami postalo tedenska folklora, sicer bodo vedno lahko zaprli lokal – kot ste uganili – ker nima licence. 

V Sloveniji je pred kratkim banka, ki je sedaj pod madžarsko banko, nekoč pa si jo je lastila ugledna francoska banka, komitentu zaprla poslovni račun. Absurden razlog je poslovanje, ki ni v skladu z opisanimi dejavnostmi v ustanovnem aktu. Gre za prvovrstni idiotizem zanič banke. Če imaš v opisu dejavnosti uvoz čaja in morda zaradi ekonomskih razmer izdaš račun za pisanje članka, ti zaprejo račun. Ne glede na plačane davke ali dejstvo, da gre za poslovanje z legalnimi podjetji. V želji, da bi odprl nov račun, ugotoviš, da banke pričakujejo poznavanje prihodnosti, ker bi moral komitent že prvi dan poslovanja za leta vnaprej vedeti, kolikšne prilive in odlive naj bi imel s poslovanjem s tujo državo. Morda upajo, da smo že izumili časovni stroj? 

Kako pa je v Sloveniji in EU z lahkotnostjo poslovanja? Dobro vemo, da je regulacija šport EU, ki bi ga lahko uvrstili kot panogo na olimpijske igre. Slovenija evropske kaprice za vsak primer še podeseteri. Imamo kopico birokratskih zakonov in regulativ, ki so namenjeni izključno upravičevanju obstoja dela birokracije, za katerega bi se sicer spraševali, zakaj obstaja, kot na primer stotine agencij in direktoratov za preštevanje zraka. Od enega ekstrema, kjer je lahko Iranska revolucionarna garda prala denar z nakazili na transakcijski račun, poimenovan Superman in Miki Miška, smo prišli do drugega ekstrema, kjer moraš, če želiš poslovati z Egiptom ali Savdsko Arabijo, najeti vedeževalko, ki ti bo uspešno za naslednjih nekaj let napovedala prilive in odlive v podjetju. 

Če imaš v opisu dejavnosti uvoz čaja in morda zaradi ekonomskih razmer izdaš račun za pisanje članka, ti zaprejo račun.  

Sivi trg in elita 

V Egiptu je regulacija zapletena zakonodaja, ki je ne razumejo niti uradniki, služi pa kot privilegij vladajočih in pomaga razraščeni korupciji. Oboje je povzročilo ogromno sivino na trgu, kjer je obseg neregistriranega poslovanja danes nemogoče izračunati. Ocene sivega trga se gibljejo med 10 in celo 50 odstotki, toda že sprehod po mestu daje slutiti, da je obseg velikanski.  

Slovenija evropske kaprice za vsak primer še podeseteri. 

Logika je naslednja: zakaj bi vlagal neizmerne napore v zadostitev regulative, namenjene ščitenju monopolov vladajočih elit in zaposlovanju uradnikov? Lažje je prodajati in ustvarjati pod oblakom sivine, kjer je več možnosti za kreativnost in zaslužek, edini strošek pa je občasno plačilo v izmenjavi dobrin za nakup miru pri lokalni policiji, agencijskih inšpektorjih, carinikih itd., kar podjetniki v sivi coni štejejo kot za vrsto davka, ki ga omenjeni porabijo kot bonus k plači. V poslovanju s sivo cono so lahko storitve celo boljše od formalnega trga, kjer dominirajo privilegirana podjetja, tipično v lasti monopolnih družin. V podjetjih sive cone se dobijo garancijski listi in podpora strankam, ki ne spominja na državni urad. 

V Egiptu je regulacija zapletena zakonodaja, ki je ne razumejo niti uradniki, služi pa kot privilegij vladajočih in pomaga razraščeni korupciji.

EU in Slovenija naj globoko premislita, ali se želita približati državam tretjega sveta ali ostati v svetovnem vrhu inovativnosti. EU že vsaj desetletje pada v primerjavi z ZDA in Avstralijo v inovativnosti in podjetniški aktivnosti. Vedno manj ljudi si bo želelo podjetniškega poslovanja, če bo že za prodajo kolačkov potreben doktorat iz molekularne biologije, izpolnjevanje papirologije za obisk stranišča in tehtanje embalaže na prafaktorje. Na koncu to nima nobenega smisla, ker s tem zaposleni ne bodo zaslužili več, denarja se ne bo opralo manj, največ plastike pa bosta v morje še vedno odplaknili reki, kot sta Ind in Nil. Vse, kar bomo dobili, bo večji sivi trg v EU in elito, ki si bo lastila glavnino trga. Enako kot v Egiptu. 

Objavljeno v: tednik Domovina, št. 159, str. 35-36.