Slovenci tudi danes plebiscitarno ZA samostojno Slovenijo, največ jugonostalgikov med volivci Levice

Zajem slike: Youtube

“Jaz ne bi rekel, da je to bil nek ultimativni dogodek v slovenski zgodovini,” je koordinator Levice Luka Mesec v ponedeljkovem pogovoru z opozicijo na nacionalki ocenil zgodovinski pomen razglasitve samostojne in neodvisne Slovenije, ter dodal, da ima svojo predzgodovino v 8. oziroma 9. maju 1945 z nastankom Republike Slovenije kot federativne republike znotraj Jugoslavije.

Pri relativiziranju plebiscitarne odločitve Slovencev za izhod iz komunistične Jugoslavije v lastno, samostojno demokratično prihodnost, je vsaj med političnimi voditelji Mesec ostal sam. Anketa, ki jo je za Domovino izvedel Episcenter, pa kaže izrazito osamljenost te pozicije tudi med slovenskimi državljani.

Danes bi se za samostojno in neodvisno Slovenijo odločilo 92 % sodelujočih v naši anketi, kar je sicer 3 odstotne točke manj od plebiscitarne odločitve leta 1990, torej tistih, ki so se plebiscita udeležili (upoštevajoč vse volilne upravičence jih je bilo za 88,5 %).

Največ tistih, ki bi si želeli ostati v Jugoslaviji, pa najdemo ravno med podporniki najbolj radikalno leve slovenske stranke. 

Za veliko večino Slovencev je osamosvojitev tudi najpomembnejši dogodek v zgodovini slovenskega naroda, za manjšino, ki voli predvsem Levico, pa je to NOB.

Da je samostojna in neodvisna država edina prava izbira za slovenski narod, danes, 30 let kasneje, ni prav nobenega dvoma za volivce NSi in SDS. Nekaj skeptikov, ki bi glasovali proti osamosvojitvi, pa se že najde pri strankah leve opozicije – še najmanj, zanimivo – pri volivcih SD-ja, kar precej pri volivcih LMŠ-ja, kar četrtinski delež pa med volivci Levice.

Zanimivo je tudi relativno visoko nasprotovanje osamosvojitvi Slovenije med volivci Piratov.

Osamosvojitev najvišja vrednota, še posebej med mladimi

Nadalje nas je zanimalo, katerega od naslednjih prelomnih dogodkov anketiranci uvrščajo najvišje po svoji osebni vrednostni lestvici, pri čemer smo ponudili štiri: osamosvojitev, NOB, vstop Slovenije v EU ter vstop Slovenije v NATO.

59 % sodelujočih je na vrh vrednot postavilo osamosvojitev Slovenije, 30 % NOB, 8 % vstop Slovenije v EU ter 3 % vstop Slovenije v NATO.

Glede na strankarske preference je osamosvojitev najpomembnejša volivcem SDS (87 %) ter NSi (82 %). Pri volivcih strank leve opozicije je razmerje precej drugačno. Med volivci SD-ja še prevladuje osamosvojitev kot najvišja vrednota, ne pa tudi med volivci LMŠ-ja, SAB ter predvsem Levice. Kar skoraj dve tretjini volivcev te radikalno leve stranke pred osamosvojitev Slovenije postavlja Narodnoosvobodilni boj.

Izrazito večinsko pa na vrh prelomnih dogodkov za slovenski narod osamosvojitev Slovenije postavljajo najmlajši sodelujoči v anketi, stari med 18 in 34 let. Očiten je trend padanja vrednote NOB-ja kot pomembnega mejnika za narod glede na mladost anketirancev. NOB kot osebna vrednota v nobeni starostni skupini ni pred osamosvojitvijo, je pa pogostejša med starejšimi od 75 let, v vseh mlajših starostnih skupinah pa se delež zmanjšuje vse do četrtinskega pri najmlajših.

Raziskava Episcentra. Klik za povečavo

In na katere tri osebe anketiranci najprej pomislijo, ko jim nekdo omeni osamosvojitev Slovenije? Med volivci SDS-a so to Janša, Pučnik in Kučan/Peterle, med volivci NSi Peterle, Janša in Pučnik, volivci treh strank leve opozicije na prvi dve mesti postavljajo Kučana in Drnovška (tretji pri SD Bučar, pri ostalih Janša), SAB pa Kučana, Janšo in Peterleta.

Jugo-moment v slovenski javnosti precenjen, bivša država in NOB vse bolj pozabljena predvsem med mladimi

Ob primerljivih javnomnenjskih anketah v osrednjih slovenskih medijih, tudi ob 30. obletnici Slovenije, prevladujejo do naše države negativna izhodiščna vprašanja. “Razočarani, kar je nastalo iz Slovenije,” je recimo naslov v enem izmed njih, ko opisuje ugotovitve nedavne ankete Vox populi (Ninamedia), češ da več kot 60 odstotkov njihovih anketirancev meni, da država Slovenija ni upravičila njihovih pričakovanj.

Zlobnež bi pripomnil, da najbrž zato, ker jo je večino časa vodila leva politična kontinuiteta, ne pa demokratična opcija, ki izvira iz slovenske pomladi in je dejansko izpeljala osamosvojitev Slovenije.

Ampak pustimo to. Za Domovino narejena anketa Episcentra na reprezentativnem vzorcu 800 sodelujočih daje drugačno sliko odnosa državljanov do lastne države. Za plebiscitarno večino tudi danes ni dvoma, da je odločitev za Slovenijo prava. Zgledna večina na prvo mesto med zgodovinskimi dogodki postavlja osamosvojitev, in ta občutek se krepi med mladimi ljudmi, kar je še posebej razveseljujoče.

V nasprotju s prepričanjem, ki ga nekateri želijo v javnosti ustvariti, za Slovence Jugoslavije ni več, in zdaj gre za Slovenijo, če parafraziramo resničnega očeta naroda in slovenske državnosti dr. Jožeta Pučnika.

Če pa bi nas sedanja oblast res “vračala v državo iz katere smo odšli”, kot je pred dnevi provokativno dejal prvi komunist tistih časov Milan Kučan, pa bi največ navdušencev nad vrnitvijo našli ravno v strankah, ki tej oblasti najbolj nasprotujejo.

Kljub vsemu pa jugonostalgija med Slovenci še zdaleč ni tako prisotna, kot se včasih zdi skozi očitno prenapihnjen javni oziroma medijski diskurz. Sploh pa ne med mladimi, ki so usmerjeni v slovensko in evropsko prihodnost.

Počivališče jugonostalgikov ostaja stranka Levica, kar, glede na njena programska izhodišča, predvsem pa izjave in početje njenih vodilnih politikov, sploh ni presenečenje.

Izvajalec raziskave, Episcenter d.o.o., je anketiranje izvedel med 10. in 15. junijem 2021 s pomočjo spletne in telefonske ankete med polnoletnimi prebivalci Slovenije na reprezentativnem realiziranem vzorcu n=800.

21 komentarjev

  1. Gledam odgovore stranke Piratov. Očitno še ena ekspozitura slovenskih levičarjev. Neverjetno, kam vse se prerinejo. Zdaj je tudi jasno, zakaj so Pirati – da jim ne bi bilo potrebno plačevat izdelkov iz interneta. Še ena skupina, ki bi rada izkoriščala delo drugih.

  2. Mesec je en tepec. Pozabil je na kraljevino Jugoslavijo in predvsem na Državo SHS. Vse, kjer je Slovenija źe obstajala, kot samostojna politična tvorba (in bi bila v tem obdobju isto tudi znotraj Austroogrske). Po NOB se je predvsem zmanjšala in padla pod represiven komunizem. Sam NOB ni prinesel ničesar drugega. Revolucijo in Srbsko nadvlado.

  3. Levičarji v resnici prezirajo zahodno civilizacijo in njene dosežke, med katerimi je tudi demokracija, prezirajo svojo narodnost, prezirajo družino in druge naravne danosti te vrste, kot so spol, materinstvo, očetovstvo, slovenski jezik, evropo…
    Sovražijo seveda tudi filozofsko ozadje zahodne civilizacije in njene vrednote, ki so edine omogočile množično blaginjo in dobreo življenje, ki ga zgodovina še ni doživela – to so judovsko krščanske vrednote. Prezirajo in sovražijo seveda tudi ljudi, ki so jim te vrednote na prvem mestu – imajo nas za nerazgledane nazadnjake, mračnjake, nebogljene nevedneže, skrajne desničarje in fašiste, homofobe, ksenofobe…

  4. Kot kaže anketa, Slovenci in državljani Slovenije pri izgradnji lastnega domoljubja ter demokratičnega političnega prepričanja vendarle niso ujetniki in žrtve zgolj najbolj glasne ter vplivne “eno-partijske”, “proti-fašistične”, jugo-slovenarske”, “proti-kapitalistične” ideologije in mitologije, kakršna še po treh desetletjih samostojnosti v opazni meri prevladuje v šolski “neodvisni/nevtralni” učenosti, v “osrednjih” medijih nazadnjaške eno-partijske kontinuitete ter celo v dobičkonosni “kulturni” industriji “rumenega” zabavljaštva.
    Ni pa nobenega dvoma, da bi ob bolj kakovostnem pouku zgodovine (brez politično pristranske in navijaške mitologije) na vseh ravneh šolanja ter ob bolj kakovostnih programih razstav in drugih akcij muzejev novejše zgodovine in številnih drugih kulturnih, umetniških in medijskih ustanov oz. ponudnikov lahko dosegli bistveno višjo raven splošne državljanske zgodovinske, ideološke, politične in demokratične obveščenosti in osveščenosti, ob kateri bi vulgarno nazadnjaški in debilno utopični populizmi “mesečnikov” Levice izginili v osveščeni javnosti kot naključne lužice pod premočnimi sončnimi žarki.

    • Res je.
      Levica je glasna in nasilna in ima veliko podpore in propagande tudi na RTV. Zato daje vtis, zaradi RTV, da je večina proti vladi in Samostojni Sloveniji – kar je LAŽ.

      Večina državljanov se zaveda, da v Svobodni Sloveniji bolje živimo. Bi bilo pa še bolje, če ne bi toliko let, v zadnjih 30 letih, vladala Levica.

      Upam in želim, da ta vlada ostane do volitev. Po volitvah pa tudi upam, da bodo POMLADNE stranke – skupaj, dobile dovolj % – za sestavo nove vlade!

  5. 92 odstotkov ni “3 odstotke manj kot plebiscitna večina leta 1990”, ampak 3,5 odstotkov več, saj je leta 1990 za samostojno državo glasovalo 88,5 odstotkov volilnih upravičencev. Pri komentarju ankete bi morali upoštevati št. volilnih upravičencev, saj se anketa nanaša na njih. No, vsekakor je 92 % izjemmo spodbuden, razveseljiv podatek!

    Kako smo Slovenci pretirano skromni, ko gre za naše narodne interese! To se vidi iz te napake, pa tudi iz navajanja rezultatov plebiscita iz leta 1990 ob drugih prilikah. Zelo pogosto se namreč navaja, da je za samostojno državo glasovalo 88,5 % Slovencev, kar ni res. Res pa je, da ja bilo ZA 88,5 % volilnih upravičencev RS, prav tako pa je res, da je za samostojnost RS glasovalo kar 95 % tistih, ki so prišli na volišče. Po logiki drugih navajanj volilnih rezultatov, ko se upošteva le tiste, ki pridejo na volišče, bi torej morali imeti bolj v glavi številko 95 kot 88, ko se govori o plebiscitni večini leta 1991. Saj tudi drugod ne navajamo odstotka volilnih upravičencev, ampak le odstotek tistih, ki so prišli na volišče in so glasovali. Npr. pri predsedniških ali državnozborskih volitvah, referendumih ali plebiscitih. Npr. pri koroškem plebiscitu leta 1920: za SHS 41 %, za Avstrijo 59 %.

  6. No, sedaj bomo ugotovili od kje prihajajo in kdo so protivladni sidikalisti, ki raje protestirajo proti vladi Republike Slovenije in predsedniku Borutu Pahorju kot se skupno veseliti zgodovinske neodvisnosti svojega naroda.
    RTVS sedaj je trenutek vaše odgovornosti in spoštovanja plebiscitne volje naroda in pokažete iz katerega testa ste.

    • Pravzaprav se ne bo sedaj pokazalo nič novega. Večina novinarjev na RTV, še posebej pa tisti na višjih uredniških mestih so levičarji. Kot taki bodo tudi nocoj posvečali preveliko pozornost levičarskim protestnikom, tako kot so to počeli doslej. Stanje bi se lahko izboljšalo, če bi stranke demokratičnega porekla imele trdno oblast dva zaporedna mandata. Sedanja oblast ni trdna, ker je odvisna od omahljivih poslancev Desus, Novi vodja Desus pa je itak pravi levičar, ki v bistvu spada bolj k SD, kot interesni stranki upokojencev.

Komentiraj