Slovenci tudi danes plebiscitarno ZA samostojno Slovenijo, največ jugonostalgikov med volivci Levice

Zajem slike: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
"Jaz ne bi rekel, da je to bil nek ultimativni dogodek v slovenski zgodovini," je koordinator Levice Luka Mesec v ponedeljkovem pogovoru z opozicijo na nacionalki ocenil zgodovinski pomen razglasitve samostojne in neodvisne Slovenije, ter dodal, da ima svojo predzgodovino v 8. oziroma 9. maju 1945 z nastankom Republike Slovenije kot federativne republike znotraj Jugoslavije.

Pri relativiziranju plebiscitarne odločitve Slovencev za izhod iz komunistične Jugoslavije v lastno, samostojno demokratično prihodnost, je vsaj med političnimi voditelji Mesec ostal sam. Anketa, ki jo je za Domovino izvedel Episcenter, pa kaže izrazito osamljenost te pozicije tudi med slovenskimi državljani.

Danes bi se za samostojno in neodvisno Slovenijo odločilo 92 % sodelujočih v naši anketi, kar je sicer 3 odstotne točke manj od plebiscitarne odločitve leta 1990, torej tistih, ki so se plebiscita udeležili (upoštevajoč vse volilne upravičence jih je bilo za 88,5 %).

Največ tistih, ki bi si želeli ostati v Jugoslaviji, pa najdemo ravno med podporniki najbolj radikalno leve slovenske stranke. 

Za veliko večino Slovencev je osamosvojitev tudi najpomembnejši dogodek v zgodovini slovenskega naroda, za manjšino, ki voli predvsem Levico, pa je to NOB.

Da je samostojna in neodvisna država edina prava izbira za slovenski narod, danes, 30 let kasneje, ni prav nobenega dvoma za volivce NSi in SDS. Nekaj skeptikov, ki bi glasovali proti osamosvojitvi, pa se že najde pri strankah leve opozicije - še najmanj, zanimivo - pri volivcih SD-ja, kar precej pri volivcih LMŠ-ja, kar četrtinski delež pa med volivci Levice.

Zanimivo je tudi relativno visoko nasprotovanje osamosvojitvi Slovenije med volivci Piratov.


Osamosvojitev najvišja vrednota, še posebej med mladimi


Nadalje nas je zanimalo, katerega od naslednjih prelomnih dogodkov anketiranci uvrščajo najvišje po svoji osebni vrednostni lestvici, pri čemer smo ponudili štiri: osamosvojitev, NOB, vstop Slovenije v EU ter vstop Slovenije v NATO.

59 % sodelujočih je na vrh vrednot postavilo osamosvojitev Slovenije, 30 % NOB, 8 % vstop Slovenije v EU ter 3 % vstop Slovenije v NATO.

Glede na strankarske preference je osamosvojitev najpomembnejša volivcem SDS (87 %) ter NSi (82 %). Pri volivcih strank leve opozicije je razmerje precej drugačno. Med volivci SD-ja še prevladuje osamosvojitev kot najvišja vrednota, ne pa tudi med volivci LMŠ-ja, SAB ter predvsem Levice. Kar skoraj dve tretjini volivcev te radikalno leve stranke pred osamosvojitev Slovenije postavlja Narodnoosvobodilni boj.

Izrazito večinsko pa na vrh prelomnih dogodkov za slovenski narod osamosvojitev Slovenije postavljajo najmlajši sodelujoči v anketi, stari med 18 in 34 let. Očiten je trend padanja vrednote NOB-ja kot pomembnega mejnika za narod glede na mladost anketirancev. NOB kot osebna vrednota v nobeni starostni skupini ni pred osamosvojitvijo, je pa pogostejša med starejšimi od 75 let, v vseh mlajših starostnih skupinah pa se delež zmanjšuje vse do četrtinskega pri najmlajših.

Raziskava Episcentra. Klik za povečavo


In na katere tri osebe anketiranci najprej pomislijo, ko jim nekdo omeni osamosvojitev Slovenije? Med volivci SDS-a so to Janša, Pučnik in Kučan/Peterle, med volivci NSi Peterle, Janša in Pučnik, volivci treh strank leve opozicije na prvi dve mesti postavljajo Kučana in Drnovška (tretji pri SD Bučar, pri ostalih Janša), SAB pa Kučana, Janšo in Peterleta.



Izvajalec raziskave, Episcenter d.o.o., je anketiranje izvedel med 10. in 15. junijem 2021 s pomočjo spletne in telefonske ankete med polnoletnimi prebivalci Slovenije na reprezentativnem realiziranem vzorcu n=800.
KOMENTAR: Rok Čakš
Jugo-moment v slovenski javnosti precenjen, bivša država in NOB vse bolj pozabljena predvsem med mladimi
Ob primerljivih javnomnenjskih anketah v osrednjih slovenskih medijih, tudi ob 30. obletnici Slovenije, prevladujejo do naše države negativna izhodiščna vprašanja. "Razočarani, kar je nastalo iz Slovenije," je recimo naslov v enem izmed njih, ko opisuje ugotovitve nedavne ankete Vox populi (Ninamedia), češ da več kot 60 odstotkov njihovih anketirancev meni, da država Slovenija ni upravičila njihovih pričakovanj. Zlobnež bi pripomnil, da najbrž zato, ker jo je večino časa vodila leva politična kontinuiteta, ne pa demokratična opcija, ki izvira iz slovenske pomladi in je dejansko izpeljala osamosvojitev Slovenije. Ampak pustimo to. Za Domovino narejena anketa Episcentra na reprezentativnem vzorcu 800 sodelujočih daje drugačno sliko odnosa državljanov do lastne države. Za plebiscitarno večino tudi danes ni dvoma, da je odločitev za Slovenijo prava. Zgledna večina na prvo mesto med zgodovinskimi dogodki postavlja osamosvojitev, in ta občutek se krepi med mladimi ljudmi, kar je še posebej razveseljujoče. V nasprotju s prepričanjem, ki ga nekateri želijo v javnosti ustvariti, za Slovence Jugoslavije ni več, in zdaj gre za Slovenijo, če parafraziramo resničnega očeta naroda in slovenske državnosti dr. Jožeta Pučnika. Če pa bi nas sedanja oblast res "vračala v državo iz katere smo odšli", kot je pred dnevi provokativno dejal prvi komunist tistih časov Milan Kučan, pa bi največ navdušencev nad vrnitvijo našli ravno v strankah, ki tej oblasti najbolj nasprotujejo. Kljub vsemu pa jugonostalgija med Slovenci še zdaleč ni tako prisotna, kot se včasih zdi skozi očitno prenapihnjen javni oziroma medijski diskurz. Sploh pa ne med mladimi, ki so usmerjeni v slovensko in evropsko prihodnost. Počivališče jugonostalgikov ostaja stranka Levica, kar, glede na njena programska izhodišča, predvsem pa izjave in početje njenih vodilnih politikov, sploh ni presenečenje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike