Še do danes niste okrasili smrečice in postavili jaslic? Kaj vendar čakate?

POSLUŠAJ ČLANEK
Kaj čakamo? Božič vendar!
Včasih, ko še nismo praznovali veselega decembra, ampak advent, je bila priprava na božič v znamenju posta in skromnosti. Za božični večer se je postavilo božično drevesce in jaslice ter okrasilo hišo. Drevesce je v sobi stalo, dokler se ni osulo, jaslice pa do svečnice, torej 2. februarja. Ljudje so si kakšen priboljšek ali novo figuro za jaslice kupili na Miklavževem sejmu, kjer je otroke najbolj razveselil turški med, odrasle pa vroča medica.
Ko je na trg začelo prihajati vse več izdelkov, povezanih s prazniki, so trgovci ugotovili, da se jim s prazničnim obdobjem splača začeti čim bolj zgodaj. Prej ko začneš, več prodaš. »Božično« obdobje se je razširilo do te mere, da so veleblagovnice že konec oktobra polne smrečic in božične glasbe. Mesta se v lučke odenejo konec novembra, ko se tudi uradno začne predpraznično veseljačenje. Zanimivo je, da zelo kmalu po novem letu, običajno že pred praznikom svetih treh kraljev, lučke in okraski izginejo. Božično obdobje, v katerem se je tradicionalno uživalo januarja, se je preselilo na december.
V adventu na venčku vsak teden prižgemo novo svečko. Na tak način so naši domovi vsak teden bolj polni luči, dokler se za božič ne rodi resnična Luč – Jezus. Takrat svet zasije v vsem svojem blišču. Postavljanje jaslic in smrečice na božični večer naredi praznik zares poseben. Sam obred postavljanja jaslic, obešanja okraskov in prižiganja lučk je tako močan, da ne potrebujemo razkošnih daril ali posebnega programa, zato da je večer čaroben. Polnočnica zadostuje!
Prav je, da si simboliko luči, okrašenih domov in Jezuščka v jaslicah osmislimo. Z vsem tem praznujemo rojstvo Boga. Seveda bomo ob tem slišali, da so zimski sončev obrat praznovali že v predkrščanskih časih in da smo ga kristjani zgolj prevzeli. Toda kristjani vemo, da so ljudstva že pred Kristusovim prihodom hrepenela po resnični Luči. Ta se je na svet razlila z Jezusovim rojstvom ter dopolnila in osmislila predkrščansko zavedanje presežnega.
Včasih je z okraševanjem težko čakati. Morda smo navajeni smrečico postaviti že v tednih pred božičem in se temu težko odpovemo. Morda imamo z okraševanjem doma in okolice velikopotezne načrte, ki jih ne moremo uresničiti v enem samem dnevu. Morda se nam megleni december preveč vleče in si ga želimo popestriti. Ali pa postavljamo umetelne jaslice, ki zahtevajo svoj čas.
Tudi v tem primeru lahko okraševanje osmislimo. Lučke lahko na primer prižigamo postopoma, tako kot na adventnem venčku. Morda lahko domove okrasimo na praznik sv. Lucije, ki je znanilka božične luči. Ali na začetku božične devetdnevnice. Z okrasitvijo domov, tako zunanjo kot notranjo, pričujmo o svoji veri. Na primer tako, da namesto jelenčkov in Božičkov izberemo motive zvezd in angelov.
Možnosti je veliko. Ne glede na to, kakšne navade imamo pri okraševanju, pa je pomembno, da v središče postavimo prihajajoče Jezusovo rojstvo. Če že postavljamo jaslice pred božičnim večerom, potem počakajmo vsaj s figuro Jezuščka. Naj nas prazne jasli spominjajo, koga pričakujemo skupaj z Marijo, Jožefom, pastirji in vsemi ljudmi dobre volje.
Včasih, ko še nismo praznovali veselega decembra, ampak advent, je bila priprava na božič v znamenju posta in skromnosti. Za božični večer se je postavilo božično drevesce in jaslice ter okrasilo hišo. Drevesce je v sobi stalo, dokler se ni osulo, jaslice pa do svečnice, torej 2. februarja. Ljudje so si kakšen priboljšek ali novo figuro za jaslice kupili na Miklavževem sejmu, kjer je otroke najbolj razveselil turški med, odrasle pa vroča medica.
Ko je na trg začelo prihajati vse več izdelkov, povezanih s prazniki, so trgovci ugotovili, da se jim s prazničnim obdobjem splača začeti čim bolj zgodaj. Prej ko začneš, več prodaš. »Božično« obdobje se je razširilo do te mere, da so veleblagovnice že konec oktobra polne smrečic in božične glasbe. Mesta se v lučke odenejo konec novembra, ko se tudi uradno začne predpraznično veseljačenje. Zanimivo je, da zelo kmalu po novem letu, običajno že pred praznikom svetih treh kraljev, lučke in okraski izginejo. Božično obdobje, v katerem se je tradicionalno uživalo januarja, se je preselilo na december.
Kakšen je krščanski pomen okraševanja?
V adventu na venčku vsak teden prižgemo novo svečko. Na tak način so naši domovi vsak teden bolj polni luči, dokler se za božič ne rodi resnična Luč – Jezus. Takrat svet zasije v vsem svojem blišču. Postavljanje jaslic in smrečice na božični večer naredi praznik zares poseben. Sam obred postavljanja jaslic, obešanja okraskov in prižiganja lučk je tako močan, da ne potrebujemo razkošnih daril ali posebnega programa, zato da je večer čaroben. Polnočnica zadostuje!
Prav je, da si simboliko luči, okrašenih domov in Jezuščka v jaslicah osmislimo. Z vsem tem praznujemo rojstvo Boga. Seveda bomo ob tem slišali, da so zimski sončev obrat praznovali že v predkrščanskih časih in da smo ga kristjani zgolj prevzeli. Toda kristjani vemo, da so ljudstva že pred Kristusovim prihodom hrepenela po resnični Luči. Ta se je na svet razlila z Jezusovim rojstvom ter dopolnila in osmislila predkrščansko zavedanje presežnega.
Kaj pa takrat, ko z okraševanjem ne moremo čakati?
Včasih je z okraševanjem težko čakati. Morda smo navajeni smrečico postaviti že v tednih pred božičem in se temu težko odpovemo. Morda imamo z okraševanjem doma in okolice velikopotezne načrte, ki jih ne moremo uresničiti v enem samem dnevu. Morda se nam megleni december preveč vleče in si ga želimo popestriti. Ali pa postavljamo umetelne jaslice, ki zahtevajo svoj čas.
Tudi v tem primeru lahko okraševanje osmislimo. Lučke lahko na primer prižigamo postopoma, tako kot na adventnem venčku. Morda lahko domove okrasimo na praznik sv. Lucije, ki je znanilka božične luči. Ali na začetku božične devetdnevnice. Z okrasitvijo domov, tako zunanjo kot notranjo, pričujmo o svoji veri. Na primer tako, da namesto jelenčkov in Božičkov izberemo motive zvezd in angelov.
Možnosti je veliko. Ne glede na to, kakšne navade imamo pri okraševanju, pa je pomembno, da v središče postavimo prihajajoče Jezusovo rojstvo. Če že postavljamo jaslice pred božičnim večerom, potem počakajmo vsaj s figuro Jezuščka. Naj nas prazne jasli spominjajo, koga pričakujemo skupaj z Marijo, Jožefom, pastirji in vsemi ljudmi dobre volje.
Povezani članki
Zadnje objave

Anketa POP TV, ki lahko močno skrbi Golobove
25. 9. 2023 ob 7:41

Poteze golobje večine so praktično uresničenje mita o vladavinah Janševih vlad
24. 9. 2023 ob 18:08

Pozabljena domovina krščanstva ponovno na udaru
24. 9. 2023 ob 10:21

Kako so naši predniki zmogli zgraditi toliko cerkva in jih bogato okrasiti?
24. 9. 2023 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
SEP
26
Pričevalci: Almira Abolnar
22:50 - 02:15
SEP
27
Plečnik in a-cappella: Mešani pevski zbor Obala Koper
20:30 - 22:00
SEP
28
OCT
01
Intervju: mag. Branko Cestnik
21:00 - 21:55
Video objave

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46

Odmev tedna: Zelene norosti
15. 9. 2023 ob 19:31
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
10 komentarjev
Shalotka
Naš družinski Božič že od nekdaj nima nobene zveze z božičkom v rdeče- belem kostumu z belo brado, ki pleza po hišah in nosi darila.Prazniki ne morejo biti le prijetni, ampak globoko krščansko doživeti, da te pretrese božja bližina in čudež učlovečenja Boga.
Take božiče sem doživljala kot otrok in jih doživljam zdaj na starost neizmerno srečna, da tudi odrasli otroci osmišljajo to bogato tradicijo.
Za vse ljudi je rojeno Betlehemsko dete.V veri sprejeti ta božji obisk na zemlji je nepopisna sreča.Pojdimo do Betlehema in poglejmo...(božična pesem)
MEFISTO
Vsem, ki si to zaslužite, želim lepe in spokojne Božične praznike!
batistamaja
Največje bogastvo Božiča oziroma učlovečenja Božjega sina je prav v tem, da si ga nihče od nas v resnici ne zasluži, pa se je kljub temu rodil za vsakega izmed nas. Blagoslovljen Božič vsem!
Kraševka
Vsem voščim Blagoslovljen Božič!
debela_berta
Enako. Mirne božične praznike vsem na tem portalu, zdravja in vse dobro v letu, ki gre h koncu...
Realist
Hvala za prispevek! Fino je da te stvari osvetlimo in se vprašamo zakaj je tako in od kod vse to.
APMMB2
Draga Evica, v Sloveniji se imenuje smrečica božično drevesce
AlojzZ
Kakšen je krščanski pomen okraševanja?
Ni ga. Seveda mislim na okraševanje drevesca. Pa tu drevesce nima krščanskih korenin.
Seveda je pa lepo, če imamo drevesce, če nas okraševanje kliče na izpolnjevanje Jezusovih navodil. Ampak to je že zgodba različna za vsakega kristjana. Vse je lepo in prav, dokler ne ukazujemo Svetemu Duhu naj veje, kamor mi hočemo.
Kraševka
Naš dekan je povedal zgodbo o ŽIVIH JASLICA, ki jih je prvi upodobil Sveti Frančišek. V Italiji so prve žive JASLICE postavili, če se ne motim 1224. In to z živimi jaslicami se je na podeželju (tam so imeli osla, kravo ovce...poleg mladih družin), potem pa so v mestih protestirali, zakaj prirejajo jaslice na podeželju, oni v mestih pa so zapostavljeni, ker nimajo ovc, krav in osla. Zato so se potem odločili, tam okrog leta 1520, da bodo namesti ŽIVIH JASLIC postavljali FIGURE(ponaredek živih jasli) tudi po mestih. Tako, da JASLICE s figuramo, so dejansko stare 500 let. Sredi LJUBLJANE na trgu NI jaslic, sedaj postavljajo le visoke (navada s smrekami je prišla iz SEVERA) smreke. V Trstu so na glavnem trgu vedno tudi jaslice, poleg smrek. Po Ljubljani je sedaj le malo krav, oslov pa se jih kar nabere, kot smo ugotavljali v zadnjih dveh letih. T
helena_3
Še nekaj ni upoštevala mlada avtorica: to, da človek z leti postane neroden in počasen in ne more vsega postoriti na Sveti večer.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.