SAZU je ministra pozval, naj zaustavi škodljivo kupčijo

»Ker je umetnost vodilna sila sleherne družbene, državne in planetarne skupnosti in identitetno središče slovenskega naroda in države, ministru polagamo na srce, da se temu temelju slovenstva ne izneveri in škodljivo kupčijo s Plečnikovimi Križankami zaustavi,« je v imenu V. razreda za umetnosti SAZU sporočil akademik prof. dr. Jožef Muhovič.

V. razred za umetnosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je pozval ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Vinka Logaja, da nemudoma zaustavi načrtovano kupčijo z Mestno občino Ljubljana za odkup državnega deleža Plečnikovih Križank s prostori Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. V izjavi za javnost so zapisali, da bi prodaja življenjsko ogrozila 80-letno delovanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, naslednice Šole za umetno obrt, ki ji je prenovljene Križanke kot idealno okolje za estetsko izobraževanje in vzgajanje nadarjenih srednješolcev s svojim načrtovanjem namenil že akademik prof. Jože Plečnik.

Po njihovih besedah je Plečnik šolo umestil v elitno umetniško okrožje muzejske Turjaške palače, Narodne in univerzitetne knjižnice, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Deželnega dvorca z Univerzo in Slovenske filharmonije. »Iz tega edinstvenega Plečnikovega ustvarjalnega učnega okolja je izšla vrsta vrhunskih slovenskih likovnih umetnikov, arhitektov, slikarjev in oblikovalcev, visokošolskih profesorjev, med njimi 33 Prešernovih nagrajencev, danes pa v njej 93 profesorjev izobražuje 838 likovno nadarjenih dijakov, ki jih v tem nenadomestljivem ambientu navdihuje Plečnikov duh,« so poudarili in še zapisali: »Ker je umetnost vodilna sila sleherne družbene, državne in planetarne skupnosti in identitetno središče slovenskega naroda in države, ministru polagamo na srce, da se temu temelju slovenstva ne izneveri in škodljivo kupčijo s Plečnikovimi Križankami zaustavi.«

Na SAZU smo se obrnili za dodatna pojasnila, kjer so nam povedali, da se o rešitvah nastale situacije v razredu za umetnosti niso pogovarjali. Te bodo  po njihovih besedah morali najti odločevalci, ki jih to zadeva (država in MOL). Intenca razreda je opozarjanje na škodljivost selitve SŠOF iz Križank, ki je bila v navdihujoč ambient slovenske tradicije, kulture in identitete vstavljena premišljeno in iz dobrega razloga. V skladu z načrti njihovega nekdanjega člana akademika Jožeta Plečnika. Razred meni, da selitev umetnosti in umetniškega izobraževanja na periferijo predstavlja hendikep tako za umetnost in izobraževanje kot za središče prestolnice, ki naj bi bilo kulturni in identitetni fundament slovenskega naroda in države. Odgovorni varuh tega je slovenska država, ki se mora po mnenju SAZU tega zavedati tudi preko svojega lastništva. Kapital ima svoje prioritete in interese in ga identitetni, kulturni, simbolni in statusni vidiki slovenske države in nacije ne brigajo, kaj šele zavezujejo. Če bi ga, se ne bi dogovarjal za hrbtom in brez vednosti dijakov in profesorjev SŠOF (nekaj več kot 900 ljudi), ampak odkrito, v javni debati, ki bi takim dolgoročnim in simbolnim odločitvam in konsekvencam edina lahko izmerila njihovo kompleksno daljo in nebeško stran. 

Leta 2007 je MOL sprožil tožbo zoper državo, v sodnem postopku je občina uveljavljala lastninsko pravico za del kompleksa Križank. Prvostopenjsko sodišče je leta 2010 občini dodelilo 48 odstotkov Križank, državi pa 52 odstotkov. Spomnimo, aprila letos je Ljubljanska občina objavila osnutka odlokov o mestnih proračunih za leti 2026 in 2027. Kot je iz osnutka razvidno, naj bi občina nameravala kupiti lastniški delež države v kompleksu Križanke. Za nepremičninski posel občina v osnutkih predvideva nekaj več kot 2,9 milijona evrov. Kot je maja pisalo Delo, so ljubljanski župan Zoran Janković in pristojni na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zatrdili, da se Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo ne bo treba izseliti iz Plečnikovih Križank. Janković je dejal, da se z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje pogovarjajo predvsem o celoviti prenovi Križank. Dodal je, da na željo resornega ministrstva pripravljajo tudi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje Roške, kamor naj bi se v prihodnosti preselila Srednja šola za oblikovanje in fotografijo. Ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Apolonija Simon je sicer zatrdila, da so že pred dvema letoma pozvali k nujni prenovi Križank, vendar pa jim je predstavnica MOL Simona Remih odgovorila, da občina nima sredstev za prenovo in je tudi ne načrtuje. »Predlagamo, da bi država v celoti odkupila Križanke, saj je le država tista lastnica, ki bo ohranila tudi status kulturnega spomenika v namembnosti, kot jo je zastavil arhitekt Jože Plečnik,« je po navedbah Dela dejala Simonova. Pojasnila je tudi, da bi v primeru, če bi bil MOL celotni lastnik Križank, plačevali najemnino v vrednosti 310 tisoč evrov na leto. Občina bi tako imela v osmih letih poplačanih 2,9 milijona evrov. Nova šola na Roški pa v osmih letih po besedah ravnateljice zagotovo ne bo zgrajena.

Dijaki in zaposleni na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo so pred časom pozvali tudi ministrico za kulturo, naj poskrbi za Plečnikovo dediščino. Opozorili so, da je šola v zelo slabem stanju, zato bi bilo s prenovo treba začeti takoj. Na tiskovni konferenci, ki je potekala maja letos, je arhitekt Arne Vehovar poudaril, da je Plečnik po 2. svetovni vojni Križanke oblikoval prav za namen šole. »Dejavnost šole je pač ključen del spomenika in mi ne moremo spomeniku odvzeti programa, ki je njegov ključni del,« je opozoril. Igralec Jurij Zrnec pa je izpostavil, da se absolutno ne sme dopustiti, da ti prostori postanejo kaj drugega, razni hostli ali karkoli. »Če že iščejo, je lahko tudi mestna hiša primerna za kakšen hostel ali pa parlament ima veliko sob. Križanke pa morajo absolutno ostati to, kar so,« je zatrdil. Ministrica Asta Vrečko je pojasnila, da se v spor ne morejo vključiti, saj niso deležniki. Ob tem je poudarila, da je nujen odprt in konstruktiven dialog, ki bo prispeval k celoviti ureditvi in obnovi Križank ter rabi kompleksa.

Da bodo oblikovno šolo selili v novogradnjo na Roški cesti, se je napovedovalo že v preteklosti, govorilo pa se je tudi o Rogu. V delu nepremičnine, ki je v lasti ministrstva, ima svoje prostore oblikovna šola. Drugi del, ki je v lasti ljubljanske občine, pa zaseda zavod Festival Ljubljana. Leta 2019 se je pisalo, da bo Festival Ljubljana po načrtih občine po prenosu lastništva z ministrstva na MOL zasedel še prostore srednje šole, ki bi se tako morala izseliti. MOL je takrat dejal, da bo šola prostore lahko uporabljala le še do 1. septembra 2022. V šoli so  bili ogorčeni in so pripravili peticijo 'Križanke niso naprodaj'. »Zaradi pridobitniških interesov peščice bo ta spomenik izgubil svojo vsebino,« so med drugim opozarjali. Festival Ljubljana je tudi že pred tem poskušal doseči prepoved uporabe stavbe, v kateri deluje šola. Ocenjevali so, da objekt ni varen in ogroža življenja – vendar pa se je nato kljub vsemu zapletlo že pri obnovi strehe.