Samo 400 turistov naenkrat lahko obišče ta rajski otok

Rajski otok Lord Howe v Tamsanovem morju med Avstralijo in Novo Zelandijo je sanjska počitniška destinacija, ki bi lahko bila zaradi svojih belih peščenih plaž in kristalno čistega morja prava vaba za turiste. A na tem otoku so plaže prazne in tihe. Edini zvok, ki ga lahko slišite, je zvok divjih živali, ki prihaja iz deževnega gozda na otoku. Vsako leto lahko otok naenkrat obišče le 400 turistov.

V času masovnega turizma, ko posel cveti hotelskim verigam in lokalnim prebivalcem, ki svoja prebivališča poleti preko spletnih platform oddajajo za turiste, je otok Lord Howe prava posebnost. »Posebno izkušnjo na tem otoku predstavlja prav vse tisto, česar na otoku ni,« je za ameriški CNN povedala Lisa Makiiti, ki vodi lokalno butično nastanitev. »Vrednost tega otoka je ravno v tem, da je vse drugače kot v katerem koli drugem turističnem mestu. Tu ne razmišljamo, kako bi moralo biti vsega več, vendar stvari vidimo ravno nasprotno.«

Celotno otočje Lord Howe je že vse od leta 1982 zaščiteno kot Unescova svetovna naravna dediščina. Več kot 85 % otoka še vedno prekriva pragozd, v katerem živijo številne živali in rastline, ki jih najdemo le na tem področju. V morju živi več kot 500 vrst rib, morski ježki, raki, morske zvezde in koralni grebeni, ki ponujajo pravo pašo za oči za tiste, ki se radi potapljajo.

Pristnost izkušnje otoškega življenja in neokrnjeno naravo ohranjajo tudi tako, da si ne želijo masovnega turizma, ampak število turistov omejujejo. Zadnjih 40 let je na otoku Lord Howe dovoljeno, da hkrati tu svoj proti čas preživlja največ 400 turistov. Naravoslovec in fotograf Ian Hutton, ki na otoku živi od leta 1980, pravi, da na otoku večinoma živijo družine, ki so tam že šest ali sedem generacij in se vse zavedajo, kako posebno je življenje v tej neokrnjeni naravi: »Tu na otoku iz generacije v generacijo prehaja to močno prepričanje, da je otok treba varovati in ga ohraniti.«

Ker na otoku ni masovnega turizma, je tja težko priti. Makiitijeva pravi, da so njihove nastanitve rezervirane že vse do leta 2026. Letalska vozovnica od Sydneya do otoka stane več kot 600 evrov, nočitev na otoku pa v vrhu sezone znese od 150 evrov do 2.500 evrov na noč.  

Sicer pa otočani živijo počasno in nematerialno življenje, zato morajo takšno počitnikovanje kljub visokim cenam nastanitev pričakovati tudi turisti. Večina otočanov nima dostopa do televizije, interneta in telefona, njihovi domovi so ves čas odprti in nezaklenjeni. »Živimo povsem preprosto življenje. Verjetno bi temu rekli celo divje življenje, a varno divje,« se pošali Makiitijeva. »Nihče ne nosi čevljev, večinoma smo bosi in zelo radi plavamo. Veliko smo zunaj, plavamo, ribarimo in se družimo.« Takšno izkušnjo oddiha ponujajo tudi obiskovalcem. »Večinoma gre za to, da preživljajo čas v naravi. Plaže so le nekaj minut stran od nastanitev, zato gre za zelo preprosto počitnikovanje,« pove otočan Anthony Riddle. A večina turistov to od njih tudi pričakuje, saj že ob prihodu poznajo filozofijo otočanov in si želijo takšnega oddiha.