S pogreba papeža Benedikta XVI.: Z njim se dokončno končuje evropska krščanska kultura (foto, video)
Skoraj 150.000 ljudi – kar trikrat več, kot so vatikanske oblasti pričakovale – se je v treh dneh, ko je telo pokojnega ležalo v baziliki sv. Petra, poslovilo od zaslužnega papeža. Tudi sam obisk pogrebne slovesnosti je potrdil, da je Benedikt XVI. osebnost, ki je ključno zaznamovala naš čas, morda še bolj, kot je to vidno na prvi hip. Joseph Ratzinger (16. 4. 1927 – 31. 12. 2022) je ta svet zapustil na god še enega rimskega papeža, Silvestra, na sklepni dan božične osmine, ki je bila zanj osebno najlepši čas v letu.
Ocene o zgodovinski vlogi, ki jo je kot teolog, mislec in naposled vrhovni voditelj Katoliške cerkve odigral, bodo šele prišle, vendar njegove zgodovinske vloge ni mogoče dovolj poudariti. Z njim je do neke mere, kot ugotavlja hrvaški teolog dr. Ivica Raguž, zašla celotna evropska oz. zahodna teološka misel, »bila izcedena zadnja kaplja nekoč slastne pomaranče evropske Cerkve in teologije. […] Z njim se, kot kaže, evropska in celo zahodnonemška krščanska kultura dokončno končata.«
V tem oziru – in že sicer s svojim celotnim življenjem in delom – Benedikt tudi v smrti spominja na Avguština, tega giganta krščanske antike, ki mu je Ratzinger posvetil svojo doktorsko disertacijo in številne druge študije. Tako kot je z Avguštinovo smrtjo Cerkev izginila v severni Afriki, najprej pod navalom barbarov in nato islama, se zdi, da Cerkev izginja v Evropi, le da je bila severnoafriško krščanstvo 5. stoletja boleče prestreljeno z donatističnimi spori, o težavah današnjega krščanstva pa ni potrebno izgubljati besed. Toda za marsikatero izmed njih, z zlorabami na čelu, je zaslužni papež Benedikt XVI. že za časa svojega življenja ponudil odgovore, ki pa niso bili vedno najbolje razumljeni oz. sprejeti.
V svojem nagovoru med pogrebno slovesnostjo je papež Frančišek izpostavil zadnje Jezusove besede na križu: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha« (Lk 23,46). Nasploh je aktualni pontif sam izbral odlomke Božje besede, pri čemer je v pridigi ostal kar malce enigmatičen. Skorajda se namreč ni dotaknil pomena in veličine življenja svojega predhodnika, poudaril je le njegovo držo hvaležne predanosti v služenju Gospodu in njegovemu ljudstvu, Ratzingerjevo molitveno predanost in predanost, ki je podprta s Svetim Duhom in stalno hodi v aktivnem poslanstvu.
Na koncu je nagovor sklenil s povabilom k dostojnemu slovesu: »Kakor žene iz evangelija pri grobu smo tukaj z dišavami hvaležnosti in mazili upanja, da mu še enkrat dokažemo ljubezen, ki se ne izgubi; to hočemo storiti z istim maziljenjem, modrostjo, tankočutnostjo in predanostjo, s katerimi nas je znal obdarovati vsa ta leta. Skupaj hočemo reči: Oče, v tvoje roke izročamo njegovega duha.«
Politične razsežnosti pogreba: Slovenijo predstavljala predsednica Pirc Musarjeva
Četudi si je zaslužni papež želel skromnega pogreba, se veličini njegove osebnosti ni bilo mogoče izogniti. Somaševalo je več kot 400 škofov in 4.000 duhovnikov, prisotni pa so bili tudi številni predstavniki drugih Cerkva, veroizpovedi in religij, denimo delegati moskovskega in ekumenskega patriarhata, anglikancev, luteranov, rimskih Judov, italijanskih muslimanov itd.
Ker pokojni ni bil več najvišji predstavnik določene države, tj. Svetega sedeža, sta bili na pogrebu uradno navzoči zgolj dve diplomatski delegaciji, italijanska (S. Mattarella) in nemška (predsednik F.– W. Steinmeier, kancler O. Scholz in bavarski ministrski predsednik M. Söder).
Toda poleg tega so tako zaradi osebne želje kot zaradi institucionalne dolžnosti na pogrebu sodelovali številni drugi voditelji držav, med drugim poljski predsednik A. Duda, portugalski predsednik M. Rebelo, madžarski premier V. Orbán in predsednica Katalin Novák, belgijski kralj Filip, španska kraljica Sofija, nekdanji avstrijski predsednik H. Fischer. Slovenijo so zastopali ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf in predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore: »Zame je bil dogodek takšno vstajenjsko doživetje. Poslovili smo se od človeka izjemnega duha, ki za sabo pušča ogromno delo že kot profesor in teolog, ter tudi kot prefekt kongregacije za nauk vere in kot papež Benedikt. Na ta način je vstopil v svet in Cerkev in slovo od njega je bilo zame osebno zaznamovano z začetkom prve okrožnice, kjer je uporabil Janezovo besedo 'Bog je ljubezen' in se končuje z 'Gospod, ljubim te.' Vso današnje dogajanje na trgu sv. Petra je bilo v tem duhu.«
Novosti v samem obredu
Ker je Benedikt XVI. s svojim odstopom v veliki meri napravil precedens, se je že za časa njegovega življenja pojavljala kopica kanonsko-pravnih in konkretnih vprašanj, ki so doslej večinoma ostala brez odgovora. Na univerzi v Bologni so ustanovili celo raziskovalni projekt, naslovljen Progetto Canonico Sede Romana, z namenom, da bi pomagali k razjasnjevanju dilem, ki so nastale z novodobnim pojavom »zaslužnega papeža«. Če papež Frančišek doslej tega še ni storil, se bomo podrobni opredelitvi tega naziva v prihodnje težko izognili. Instituciji »zaslužnega papeža« je namreč potrebno definirati naziv, vlogo, dejavnost, pristojnost, obleko, status idr. – ter med drugim tudi način pokopa. V marsičem je bil pogreb Benedikta XVI. tozadevno verjetno tudi vodilo za prihodnje.
Sam obred pogrebne maše za Benedikta XVI. je bil zaznamovan s skromnostjo in nevsiljivostjo: bilo je svečano, a preprosto. Začetek maše, homilijo in zaključne obrede je vodil papež Frančišek, medtem ko je evharistični del v vlogi dekana kardinalskega zbora daroval kardinal Giovanni Battista Re. Tovrstna oblika je glede na dosedanji Škofovski ceremonial (št. 175–180) novost, saj ta predvideva tovrstno dvojnost pri vodenju obredov zgolj v primeru dveh neenakovrednih voditeljev bogoslužja: škof lahko predseduje sveti maši v pluvialu, medtem ko duhovnik opravi evharistični del, vendar le ob izrednih okoliščinah. Ceremonial tega ločevanja za primer dveh škofov ne predvideva.
Celoten obred, razen Božje besede in prošenj vernikov, je potekal v latinščini. Benediktova ljubezen do tega starodavnega jezika rimske kulture in Cerkve je namreč dobro poznana. Glavne molitve so Benedikta XVI. nazivale kot zaslužnega papeža (lar. papa emeritus), kar ne prinaša nobene novosti v odnosu na to, kakor se je sam Benedikt XVI. ob svojem odstopu poimenoval.
Za razliko ob običajnega obreda, ki je predviden za papeški pokop, obred pokopa Benedikta XVI. ni vključeval petja litanije vseh svetih, evangelija iz zadnjega poglavja svetega Janeza, molitve rimske škofije in vzhodnih Cerkva, saj Benedikt XVI. ob smrti ni bil več vladajoči papež.
Ob telesu Benedikta XVI. sta bila pokopana dva palija: tisti, ki ga je nosil kot münchenski nadškof, in tisti, ki ga je nosil kot papež. Poleg tega so v krsto dodali še kratko besedilo z opisom njegovega pontifikata ter kovance in medalje, ki so bili skovani v času njegovega papeževanja. Sama krsta je bila, kot že pri Janezu Pavlu II., zelo preprosta: narejena je bila iz cipresovega lesa, pred pokopom pa so jo, v skladu s papeško tradicijo, položili še v drugi dve krsti, svinčeno in leseno.
Komentar s pogreba: mistično vzdušje, v katerem smo tiho prisotnost Benedikta XVI. občutili na njegov skromen način.
Fotogalerija s pogreba (fotografije še dodajamo)
[gallery_media_slugs=pogreb-benedikt_1.jpg,pogreb-benedikt_2.jpg,pogreb-benedikt_3.jpg,pogreb-benedikt_4.jpg,pogreb-benedikt_5.jpg,pogreb-benedikt_6.jpg,pogreb-benedikt_7.jpg,pogreb-benedikt_8.jpg,pogreb-benedikt_9.jpg,pogreb-benedikt_11.jpg,pogreb-benedikt_14.jpg,pogreb-benedikt_16.jpg,pogreb-benedikt_18.jpg,pogreb-benedikt_20.jpg,pogreb-benedikt_23.jpg,pogreb-benedikt_25.jpg,pogreb-benedikt_27.jpg,pogreb-benedikt_28.jpg,pogreb-benedikt_30.jpg,pogreb-benedikt_31.jpg,pogreb-benedikt_32.jpg,pogreb-benedikt_33.jpg,pogreb-benedikt_34.jpg,pogreb-benedikt_35.jpg,pogreb-benedikt_36.jpg,pogreb-benedikt_37.jpg,pogreb-benedikt_38.jpg,pogreb-benedikt_39.jpg,pogreb-benedikt_40.jpg,pogreb-benedikt_41.jpg,pogreb-benedikt_42.jpg,pogreb-benedikt_43.jpg,koncert-bendikt2_1.jpg,koncert-bendikt2_2.jpg,koncert-bendikt2_3.jpg,koncert-bendikt2_4.jpg,koncert-bendikt2_5.jpg,koncert-bendikt2_6.jpg,koncert-bendikt2_7.jpg,koncert-bendikt2_8.jpg,koncert-bendikt2_9.jpg,koncert-bendikt2_10.jpg,koncert-bendikt2_11.jpg,koncert-bendikt2_12.jpg,koncert-bendikt2_13.jpg,koncert-bendikt2_14.jpg,koncert-bendikt2_15.jpg,koncert-bendikt2_16.jpg,koncert-bendikt2_17.jpg,koncert-bendikt2_18.jpg]
10 komentarjev
Stajerska2021
Če je Bog vsemogočen - zakaj je toliko vojn in gorja na svetu?
GBSTARE1
Moti me prevod besede emeritus kot zasluzen. Emeritus se uporablja hkrati s pozicijo nekoga, ki se je upokojil (primer v anglescini, "professor emeritus"). Zasluzen je pa nekdo, ki se v svoji funkciji ali delu odlikuje, je pa se aktiven (primer v anglescini, "distinguished professor"). Nekdo je lahko emeritus, pa prav nic zasluzen. S prevodom emeritus kot zasluzen pa smo pojma pomesali. Grozi nam nevarnost, da bo vsakdo, ki je v penziji, tudi zasluzen. Resda si je zasluzil penzijo. Ali pa je to dovolj, da je ze zasluzen?
Naj recem malo sarkasticno, da bi kot prevod bolj ustrezala beseda odsluzen. Izraz pa ima, zal, ponizujoc, ne nevtralen, pomen. Ce koga zanima razprava o tem, bi za zacetek predlagal besedo upokojen. (Tudi nadskofje, ki jih je Vatikan v Sloveniji na hitro odrezal, so upokojeni.) Lahko bi tudi uporabljali besedo casten, ki pa je manj pricizna. Ljudje dobijo castne doktorate, ne da bi kaj prispevali k stroki.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Z RK vero, RK CERKVIJO je že vse dokaj OK.
Mene je bolj mtilo, da je od mene nevoljena preds. NPM vlekla še moža v Rm.
L.r. Janez Kepic Kern
Realist
Se spet ustvarja kult osebnost s papežem? Kje je naša vera v Boga Očeta?
Thor
Že ob izvolitvi so Ratzingerja zaradi starosti in velikih čevljev, v katere je stopil, označili za prehodnega papeža. Ljudje, ki v klasični cerkveni maniri iz lastne prevzetnosti napihujejo njegovo življenjsko zgodbo in na pogrebu delajo selfije, upokojenega papeža verjetno niso kaj dosti razumeli.
korosec.france
"Z njim se, kot kaže, evropska in celo zahodnonemška krščanska kultura dokončno končata.«
"Z njim je do neke mere, kot ugotavlja hrvaški teolog dr. Ivica Raguž, .."
Dragi Dominik, opirajoč na dr.Raguža , a se vama malo kolma ?
Domovina, a se Vam nič kolca, ko objavite take neumnosti ?
Kako neki XY iz Zagreba, kake jake reference ima ta tipson, da blebeta zadeve, ki jih mladenič Dominik tule obeša na veliki turn, da ropota daleč naokoli.
Pojma nimam, žal, ampak tole ne pije vode, prmejduš da ne.
Če je Benedikt vrhunec točno vemo katere teologije in miselnosti in duhovnosti v usodnem 20/21. stoletju, a je z njim vsega konec na omenjenih področjih.
Koliko njegovih genialnosti pa sploh je implementiranih, živečih v Občestvu?
Kar konec, da je, a ste malo zmešani vsi skupaj?
V redu, konec je njegovih živih vrhuncev, ki ostajajo v njegovih delih in so v nekem, nekje, procesu, da se skozi življenje v prihodnosti vcepijo v življenja narodov...
Pa kaj sploh je njegovo delo, ki je ostalo pisano in shranjeno?
NIČ DRUGEGA KOT VSE KAR JE JEZUS, KAR SO PREROKI, APOSTOLI PREDALI CERKVI - Benedikt je samo razlagal, prenašal naprej v življenje Cerkve, da bo živelo naprej..
Tako bom vprašal Dominika:
Ali je Benedikt iznašel kaj več, kaj višjega, bolj svetega, je dodal še kako Božjo zapoved, mogoče, pa nismo vedeli do danes...
Česa je potem lahko konec?
Božjega nauka?
V čem pa se kultura lahko tako visoko dvigne nad Jezusov nauk, da se je ne da še bolj presečim, nadgraditi - sploh pa govorimo o Benediktovem geniju, ki sploh ni nikjer implementiran, je v knjigah in zaklad ostaja, itd...
Ne razumem vaju, Dominik in neki Raguž, ne ga pokat no...
A. Novak
Končuje se evropska krščanska kultura in nadaljuje se južnoameriška diktatura.
Andrej Muren
Upajmo. da se evropska kultura in krščanstvo ne bosta končali s papežem Benediktom.
Če so bili nekoč najbolj nevarni tuji osvajalci - muslimani, so danes domači levičarji s svojim "kulturnim" marksizmom.
MEFISTO
Obe nevarnosti se še krepita. Islam in kulturni marksizem sta zdaj skupaj še močnjša.
rasputin
S pogreba papeža Benedikta XVI.: Z njim se dokončno končuje evropska krščanska kultura
*******
Zakaj pa?
Da usiha, to vemo, a da se končuje, to pa je nekaj novega.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.