Mateja Malnar Štembal, Siol: Brati znamo, pa smo vedno bolj nepismeni
Že Marija Terezija je vedela, da je izobraženo ljudstvo naravno bogastvo države in da le izobraženi podaniki lahko sledijo razsvetljenim idejam. Ne le to, pomembno je tudi, da so zakoni in javni razglasi napisani tako, da jih navadni državljani razumejo, zato se govori, da je vsak zakon, preden ga je podpisala, dala prebrati svojemu kočijažu. Če ga je razumel, je lahko šel v zakonodajno obravnavo.
Problem današnjega časa je, da smo ljudje zasuti s preveč informacijami, hkrati pa imamo ves čas občutek, da bomo nekaj zamujali, če ne bomo ves čas na tekočem na socialnih omrežjih, kjer danes večina mladih pridobiva informacije za svoje življenje. Danes naj bi povprečen človek prejel za 174 gigabajtov informacij, toliko, kot bi visoko izobražen človek pred 500 leti absorbiral vse življenje. Smo pa zato zaradi odvisnosti od mobilnih naprav tudi vse bolj mobilno dementni, posebej otroci pa imajo tudi krajše spominske sposobnosti. Po dosežkih so naši osnovnošolci na področju matematike in naravoslovja na povprečju OECD, pri bralni pismenosti pa bistveno zadaj. Vse manj je tudi zaupanja v medije, ki so, kot ugotavljajo ljudje, vse bolj pristranski.
Zato avtorica poziva k enostavnim rešitvam – preprostemu komuniciranju in predvsem branju več kakovostnih vsebin, kjer višje, hitreje, močneje ni vedno najboljša rešitev. Je že res, da slika včasih pove več kot tisoče besed, a v določenih primerih slike niti ne potrebujemo.
Celotno kolumno Mateje Malnar Štembal preberite na portalu SIOL.
1 komentar
Andrej Muren
Kar je navedla ga. Štembalova, zagotovo drži. Mnogi strokovnjaki že dlje časa opažajo, kako pretirana uporaba elektronskih naprav poneumlja ljudi, ker jih odvaja misliti z lastno glavo. To se empirično kaže tudi v realnem znanju in pismenosti mladine.
Vendar se bojim, da glavno šele prihaja. To je umetna inteligenca, ki se bliskovito širi. Nevarna bo zato, ker bo mislila namesto nas. Ljudem bo treba vse manj misliti in vse manj umsko delati. To bo zagotovo privedlo da zmanjševanja človeške inteligence in človekovih kognitivnih sposobnosti.
Že pred časom so strokovnjaki trdili, da je homo sapiens najvišjo stopnjo inteligence dosegel pred več deset tisoč leti, v kameni dobi. takrat jo je najbolj potreboval, da je v divjini sploh lahko preživel. Z razvojem civilizacije se je ta selekcijski faktor zmanjševal. Kaj šele bo, se ne ve, napovedi pa so pesimistične.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.