Prvo soočenje na TV SLO: koliko časa so politiki hvalili sebe, kritizirali druge ter govorili o vsebini

Foto: Zajem zaslona MMC RTV Slo
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob četrtkovem uradnem začetku volilne kampanje je Televizija Slovenija organizirala prvo soočenje predsednikov parlamentarnih strank. Udeležili so se ga vsi, razen predsednika SDS-a Janše, ki je zaradi obiska v Bruslju na soočenje poslal podpredsednico Romano Tomc. 

Na Domovini smo ubrali poseben pristop k soočenju: pri vsakem od nastopajočih politikov smo namreč merili čas, ki ga porabijo za predstavitev lasnih vsebinskih stališč, predstavitev svojih uspehov, čas, ki ga namenijo kritiki konkurentom in čas, ko govorijo o stvareh, ki ne sodijo v nobeno od navedenih kategorij.

Naše merjenje časa je pokazalo, da sta daleč najbolj napadalen pristop ubrali voditeljici SD-ja in SAB, Tanja Fajon in Alenka Bratušek. O uspehih svoje stranke (v kontekstu vlade) je največ govorila Romana Tomc, za predstavitev lastnih vsebinskih stališč in idej, kako odgovarjati na sedanje in prihodnje izzive, pa sta največ razpoložljivega časa porabila predsednika SLS (Povežimo Slovenijo) in NSi, Marjan Podobnik in Matej Tonin. 

V uri in štirideset minut prvega programa nacionalne TV so svoje stranke tako predstavljali: SDS Romana Tomc, SD Tanja Fajon, LMŠ Marjan Šarec, NSi Matej Tonin, SAB Alenka Bratušek, Levico Luka Mesec, SNS Zmago Jelinčič, DeSUS Ljubo Jasnič in koalicijo Povežimo Slovenijo (ima 2 parlamentarni stranki - Konkretno in SLS, ki ima evropskega poslanca) Marjan Podobnik. 

Oddaja, ki jo je vodila Erika Žnidaršič, bi lahko razdelili na tri tematske sklope. Prvi je bil namenjen vojni v Ukrajini, a se je praktično razpravljalo le o zadnji nameri predsednika vlade, oziroma Ministrstva z zunanje zadeve, da v Ukrajino pošlje diplomatsko misijo. Drugi sklop sta sestavljali gospodarsko okrevanje in energetska odvisnost, kjer je prevladovala vsebinska razprava. Tretji sklop pa se je osredotočil na zadolževanje države in politično kadrovanje, kjer je šlo za poznano notranjepolitično obtoževanje opozicije na račun koalicije in obratno.

Največ časa od vseh politikov v oddaji je bila pri besedi Romana Tomc (SDS) in sicer nekaj manj kot 10 minut. Zgolj 15 sekund manj je govorila Tanja Fajon (SD), 40 sekund manj od nje pa predsednik LMŠ, Marjan Šarec.

Njegov sokrajan na čelu Nove Slovenije, Matej Tonin si je vzel 505 sekund časa, koordinator Levice Luka Mesec pa še 20 sekund manj. Praktično enako časa sta govorila Marjan Podobnik (PoS) in Alenka Bratušek (SAB), in sicer 445, oziroma 440 sekund. Najmanj pa sta bila pri besedi predsednik DeSUS Ljubo Jasnič (365) in predsednik SNS Zmago Jelinčič (355).


Opozicija malo o sebi in veliko o drugih, koalicija več o sebi, pa tudi o vsebini


Zanimiv je prerez, kako so posamezni politiki uporabili svoj čas v etru nacionalne televizije. Razlike, čemu so ga namenili, so namreč velike.

Romana Tomc je denimo slabi dve tretjini razpoložljivega časa namenila sporočanju dosežkov aktualne vlade, oziroma njene stranke SDS. Dve minuti, oziroma petino časa (seveda razdeljeno na več posameznih insertov) je z njene strani letela kritika na nasprotnike na levi, za predstavitev vsebinskih stališč stranke SDS glede ravnanja in ukrepanja v prihodnosti pa je porabila zgolj 20 sekund.

Predstavitvi svoje vsebine je eno minuto namenila Tanja Fajon. Več kot polovico svojih minut je raje porabila za kritiziranje in napadanje vladnih strank zaradi ravnanja v iztekajočem se mandatu. Dobri dve minuti pa je govorila o Socialnih demokratih in njihovih uspehih.

Bolj agresivna, ko gre za kritiko in napad strank z drugega pola, je od Fajonove bila zgolj Alenka Bratušek. Ta je v etru dobila manj časa od partnerice, a ga je kar tri četrtine porabila za naštevanje, kaj vse vlada Janeza Janše počne narobe. Leteli so očitki in obtožbe, od nevarnega izzivanja z misijo v Kijev, do prekomernega zadolževanja, razprodaje premoženja Madžarom in političnega kadrovanja.

Le kanček manj agresiven do koalicijskih strank je bil Marjan Šarec. Tudi on je dobro polovico svojega časa porabil za kritiko drugih, predvsem svojega sokrajana Mateja Tonina, pa tudi Janeza Janše in vlade na splošno. Dobro minuto in pol (po delih seveda), oziroma 18 % vsega svojega časa je predstavljal vsebinska stališča in rešitve svoje stranke LMŠ. Minuto je govoril o lastnih dosežkih, minuto in pol (največ od vseh) pa o vsem ostalem, česar se ne da razporediti v navedene kategorije.

Več kot pol svojega časa je za kritiko aktualne vlade porabil tudi prvak Levice Luka Mesec. A praktično ves njegov preostali čas je bil namenjen predstavitvi stališč Levice do aktualnih problematik, ki so bile v oddaji izpostavljene.

Več od njega je o vsebini, o tem, kaj bodo naredili, ko "dobijo kmetijsko ministrstvo", kot se je izrazil, govoril le predstavnik PoS Marjan Podobnik. Od svojih 445 sekund jih je temu namenil 300, oziroma dobri dve tretjini časa. Tekmece je kritiziral malo, zgolj pol minute, in to tako opozicijske kot koalicijske stranke. Osemdeset sekund pa je govoril o svoji SLS in njenih dosežkih.

Prvak NSi-ja Matej Tonin je predvsem v prvem delu oddaje, ko je kritika ravnanja vlade in njenega predsednika v vojni Ukrajini, letela vsepovprek, zavzel obrambno držo in razlagal okoliščine, ki so vplivale na takšne odločitve vladne strani. Pri tem je, v celoti gledano 30 odstotkov časa, govoril o uspehih svoje stranke in vlade, a je hkrati kar 250 sekund, oziroma polovico razpoložljivega časa govoril o vsebinskih načrtih za prihodnje. Nasprotnike je napadal malo in praviloma takrat, ko je bil izzvan. Kritiki levih strank je tako namenil le minuto svojega časa.



Najmanj sta v prvem TV soočenju govorila predsednika dveh manjših strank, Ljubo Jasnič (DeSUS) in Zmago Jelinčič (SNS). Jasnič je tretjino svojega časa kritiziral stranke na oblasti, dobro četrtino časa je porabil za predstavitev dosedanjih uspehov DeSUSa, petino časa za vsebinske predstavitve, malenkost manj pa je govoril še o vsem ostalem.

Jelinčič je v glavnem kritiziral praktično vse politične tekmece (42 % časa) ter govoril, kaj bi sam delal drugače (tretjino časa). Zgolj 10 sekund je govoril o lastnih dosežkih, 80 sekund pa je govoril o vsem drugem, kar ne gre v nobeno od prejšnjih kategorij.

KOMENTAR: Rok Čakš
SDS se zna pohvaliti, NSi razmišlja naprej, strategija Kula še vedno temelji zgolj na kritiki vlade
Pristop k analizi prvega TV soočenja na naši nacionalni televiziji nam omogoča nanj pogledati z drugega vidika, kot to počnejo ostali mediji. Po eni strani vidimo, da čas, ki so ga posamezni politiki porabili (pri čemer jih seveda v pomembni meri usmerja tudi voditeljica, delno pa tudi konkurenti, če nanje naslavljajo kritike) nekako ustreza njihovi moči na politični lestvici - največ priložnosti govoriti imajo tisti, ki so najmočnejši tudi po poslancih, manj oni, ki igrajo bolj obrobne vloge. So seveda odstopanja, Romana Tomc (SDS) je sicer govorila največ, a nikakor ne toliko več kot je prednost te stranke v državnem zboru. A to bi bilo tudi nesmiselno. Še bolj kot to pa je zanimivo, čemu, oziroma komu so politiki namenili svoj čas, saj to kaže na precej stvari. Med pomembnejšimi sta koliko so posamezne stranke vsebinsko močne, zaznavajo ključne prihodnje izzive in imajo zanje tudi rešitve, katere pa skušajo priti skozi zgolj z napadanjem nasprotnika. In več kot očitno je, da praktično vse štiri stranke KUL-a ostajajo ujetnice zgolj antijanša, oziroma antivlada strategije. Še posebej očitno obe ženski voditeljici, Alenka Bratušek in Tanja Fajon, ki za napadi na druge očitno skrivata svojo praznino. Luka Mesec je delna izjema - sicer je polovico svojega časa še vedno namenil napadu na vladne stranke, a drugo polovico je porabil za predstavitev lastnih stališč in pogledov na pereče tematike prihodnosti. Koalicijski stranki SDS in NSi seveda nastopata iz povsem drugega izhodišča: najbolj sta napadani, saj sta na poziciji oblasti. Obenem pa ta pozicija omogoča tudi izpostavljanje in hvalo lastnih dosežkov. Pomembno je sicer povedati, kaj vse je vlada za ljudi naredila. A zdi se, da je predvsem Romana Tomc preveč podlegla temu vidiku za ceno prikaza svojih stališč in vizij za prihodnje. Bolje je, vsaj kar se namenjenega časa tiče, predstavitev vsebinskih stališč uspevala Mateju Toninu. Svoj celotni nastop pa je na to skoncentriral predstavnik PoS Marjan Podobnik - razumljivo, saj se SLS kot stranka, ki je ni v državnem zboru, težko hvali z dosežki te vlade, lahko pa pove, kako bi sama peljala stvari, če bi pri njej sodelovala. In to je Podobniku odlično uspevalo. Pod črto pa je potrebno poudariti, da je količina vsebinske razprave v precejšnji meri odvisna tudi od od koncepta oddaje oz. tega, kako so tematike ponujene v razpravo. V prvem soočenju je nacionalki spodletelo v tem, da so zgolj redka konkretna vprašanja voditeljice spodbujala resnično pomembno vsebinsko debato na teme, ki se tičejo naše sedanjosti in prihodnosti. Vse preveč jih je bilo usmerjeno v neke parcialne, v širšem kontekstu nepomembne teme (več kot tretjino razpoložljivega časa je vzela neproduktivna in malo pomembna razprava o smiselnosti diplomatske misije v Kijevu), zadnji del oddaje pa so okupirala stara medsebojna obtoževanja kdo je državo bolj zadolžil, kdo je bolj politično kadroval in podobno. Prava vsebinska razprava okoli pomembnih tem se je razvila le v sredinskem delu oddaje. Nacionalna televizija v prihodnje napoveduje še 13 soočenj. Upamo lahko, da jih bodo z izborom tem in obliko vprašanj bolj usmerili v vsebino in s tem manj spodbujali neproduktivna politična obračunavanja med konkurenti za oblast.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike