Prepoved prenašanja svetih maš po internetu povzročila veliko razburjenja. Duhovniki: Našli bomo druge poti

Med novimi navodili za pastoralno življenje v slovenski Cerkvi v času Covid-19, ki jih je včeraj objavila Slovenska škofovska konferenca, je tudi zahteva, naj se (za razliko od prvega vala) prenosi svetih maš ne dogajajo po internetu.

Ta točka navodil je povzročila precej razburjenja, ki se je hitro odrazilo v komentarjih ljudi na spletnih omrežij - tako pri ljudeh, ki so tesneje povezani s Cerkvijo, kot tistih, ki so bolj oddaljeni od rednega verskega življenja.



Nekateri duhovniki, ki so pred objavo navodil SŠK že napovedali, da bodo v času "lockdowna" znova prenašali maše po Facebooku, so tako svoje napovedi s spleta umaknili. Duhovnik Martin Golob, ki je imel v prvem valu največje spletno občinstvo, pa je objavil le link z navodili SŠK, obenem pa napovedal že za danes zvečer ob 19.00 spletno druženje (ne maše) v živo.

Odločitev je podrobneje argumentiral nadškof Stanislav Zore v odgovoru na postavljeno novinarsko vprašanje na današnji tiskovni konferenci vlade, kjer je gostoval.

Na Domovini pa smo za komentar zaprosili nekaj duhovnikov, ki so v prvem valu epidemije redno prenašali svete maše po spletu.

Ostajajo le prenosi na Exodus TV, Radiu Ognjišče ter TV in Radiu Slovenija

Kljub prepovedi prenašanja svetih maš po spletu pa slovenski verniki povsem brez možnosti udeležbe pri "mašah na daljavo" ne bodo ostali. V veljavi ostanejo namreč obstoječi prenosi na nacionalnih TV in radijskih postajah (denimo RTV Slovenija, Radio Ognjišče, Exodus TV).

Celotna točka navodil, ki govori o tem, se glasi:

Nadškof Zore: Pri spletnih prenosih v prvem valu se je izgubil temeljni značaj svete maše

Nadškof Stanislav Zore je na današnji tiskovni konferenci dejal, da so ob razcvetu prenosov svetih maš po spletu zaznali tudi negativne stvari: "Bolj negativna stvar je bila, da ljudje /.../ niso videli nobene razlike med navzočnostjo pri sveti maši v občestvu v cerkvi in sveto mašo po spletu, kar pomeni, da se izgublja tisti temeljni značaj svete maše, ki je občestvo, ki se sreča okoli oltarja, evharističnega gospoda in božje besede."

Nadškof Zore je dejal, da jih je na to v pismu opozoril tudi kardinal Robert Sarah, prefekt kongregacije za bogoslužje. Sarah pravi, da morajo biti duhovniki pozorni na težnjo, da se izgublja smisel za skrivnostno Kristusovo telo in da začenja skupnost postajati virtualna.

Nadškof Zore še dodaja, da bo v navodilih posebej povabili duhovnike, naj stik z ljudmi še vedno ohranjajo prek spleta, a na druge načine.

Priporočilo ali zahteva?

V navodilih SŠK so skoraj v vseh točkah uporabljene besede, kot so: "ni / je dovoljeno", "prepovedano", "ne sme" ... V tej točki pa je zapisano "naj ne". Gre torej za priporočilo ali prepoved?

S tem vprašanjem smo se že včeraj obrnili tudi na Tiskovni urad SŠK, a nam doslej niso poslali odgovora.

Glede razumevanja priporočila ali prepovedi se niso jasno izrazili tudi naši sogovorniki. Duhovnik, ki ni želel biti imenovan, je na vprašanje odgovoril takole: "Škofje imajo veliko skrb za Cerkev in so zapisali to točko skoraj zagotovo z željo, da bi evharistija ohranila svoj primarni pomen in tudi konkreten, živ občestveni vidik. Menim torej, da gre bolj za skrb škofov, da se sveta maša ne bi 'razvrednotila'."

P. Damjan Ristić: Maša ima centralno vlogo pri ohranjanju skupnosti, a ni edina stvar

Kakorkoli, vsi trije naši sogovorniki duhovniki bodo navodila škofov upoštevali, a to ne pomeni, da ne bodo navzoči na spletu. Našli pa bodo druge poti spletne komunikacije in oznanila.

P. Damjan Ristić je jezuit, v jezuitski skupnosti pri Svetem Jožefu v Ljubljani pa je med drugim odgovoren tudi za skupnost angleško govorečih v Ljubljani (in širše). V prvem valu je prek FB-ja prenašal maše v angleščini.

P. Damjan se je odločil, da bo namesto maš v tem času prenašal besedno bogoslužje. Odločitev škofov se mu zdi smiselna, prav tako sem mu glede na nastalo situacijo zdi bolj smiselno besedno bogoslužje. Situacija je nova, odpira se veliko vprašanj, ki si jih prej nismo zastavljali, dodaja.

Za Domovino je opozoril tudi na specifiko svoje skupnosti EML (English Mass in Ljubljana). Gre za ljudi, ki že tako ne morejo slediti bogoslužjem v slovenščini. Obenem so tudi precej krajevno razpršeni.

Za p. Damjana je v času epidemije v ospredju ohranjanje skupnosti. "Maša ima pri tem res centralno vlogo, a ni edina stvar. Kadar so razmere take, je to potrebno skušati razumeti," pojasnjuje. Za predstavo navaja tudi, da obstajajo krščanske skupnosti po svetu, kjer imajo mašo zaradi različnih okoliščin tudi le nekajkrat na leto.

Maše, ki jih je p. Damjan v prvem valu prenašal online, je tudi sicer iz spoštljivosti in zavesti o svetosti tega dogodka kmalu izbrisal.

Takole pa je p. Damjan sam pojasnil v angleščini spremembe na Facebooku:

Janez Jeromen: Razlogi za upad udeležbe pri mašah po prvem valu Covid-19 so dosti bolj resni

Janez Jeromen je župnik v Velikem Gabru v novomeški škofiji. V prvem valu je prek FB prenašal župnijske maše (tudi potem, ko je že bila dovoljena udeležba pri maši in je maševal na prostem). Poleg tega pa je redno prek FB-ja prenašal tudi molitev hvalnic in večernic.

Glede navodil v zvezi s prenašanjem maš po spletu je zaprosil za dodatna pojasnila, tako da se še ni čisto odločil, kako bo navzoč na spletu v prihodnjih dneh / tednih. Vsekakor pa računa na prenos vsakdanje molitve hvalnic in večernic.

Janez pogreša podrobnejša pojasnila v zvezi s tem navodilom, tudi če so kaj škofje prejeli iz Rima - da bi duhovniki lažje razumeli. Zaveda pa se, da je bilo zdaj predvsem treba objaviti navodila in da časa za pojasnjevanje še ni bilo.

Izkušnja prenašanja maš prek FB-ja je bila v prvem valu pozitivna. V spletnih prenosih Janez ne vidi razlogov za upad udeležbe pri mašah, ki se je zgodil v marsikateri župniji: "V naši župniji se pozneje zmanjšanje udeležbe pri maši ni zgodilo, kar nekatere tako skrbi. Mnogi župljani (stari in mladi) so se mi zahvalili, da sem vztrajal in izboljševal prenos. Razlogi za upad obiska so dosti bolj resni (ampak o tem se sploh še ne znamo pogovarjati)."

Janez se zaveda, da neposredni prenos maše nikoli ne more nadomestiti dejanske udeležbe. "Tisto, kar pa zmore, je to, da ohrani delček zavesti lokalnega občestva. In to je za župnijo zelo pomembna stvar."

Poleg tega navaja še eno zanimivo izkušnjo iz prvega vala. Pokazalo se je, da je na običajni župniji maša edina oblika skupne, občestvene molitve, ki je ljudem blizu in razumljiva. Tako so bili spletni "obiskovalci" maš po FB-ju ljudje iz lokalne skupnosti, obiskovalci hvalnic/večernic pa od vsepovsod drugod, ljudje, ki so si želeli skupne molitve.

Tudi Janez je v prvem valu, ko je dojel problem občestva pri spletni maši, ohranjal samo prenose v živo, posnetke pa izbrisal.

"Rad bi prenašal sveto mašo, a spoštujem odločitev škofov"

Na Domovini smo govorili še z enim duhovnikom, ki pa ni želel biti imenovan. Pravi, da bi sicer rad prenašal sveto mašo po internetu, saj je prepričan, da je to dobro za občestvo Cerkve.

"A spoštujem odločitev škofov, zato maš ne bo prenašal," pravi. Bo pa skušal na druge načine nagovarjati ljudi prek socialnih omrežij: "Na socialna omrežja gledam kot na 'znamenja časa', prek katerih je možno oznanjati evangelij."

Njegova izkušnja maš po spletu v prvem valu je pozitivna: "Pokazalo se je, da je Cerkev sposobna nagovoriti ljudi in jim približati evangelij tudi preko socialnih omrežij. Ljudje so bili zelo hvaležni za tako obliko deleženja pri evharistiji, ker druge ni bilo. Če se je zgodba začela tipaje, ko nas je bilo na začetku samo nekaj, pa je proti koncu bilo vse več maš 'v živo'."

Duhovnik tudi meni in na tihem upa, da bodo ordinariji posameznim duhovnikom dali privolitev za prenos svetih maš v živo preko sodobnih komunikacijskih sredstev in načinov.