Prejeli smo: Odziv Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov na novinarsko konferenco iniciative "Glas ljudstva"
Prejeli smo sporočilo za javnost: Odziv Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) na novinarsko konferenco iniciative "Glas ljudstva".
Sporočilo objavljamo v celoti:
Odziv Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) na novinarsko konferenco iniciative "Glas ljudstva".
Ljubljana, 13. februar 2023 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ponovno opozarjamo na dejstvo, da so koncesionarji del javne zdravstvene mreže in ne da samo prejmejo enako plačilo za opravljene storitve s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot javni zavodi, ampak imajo njihovi pacienti zagotovljene enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja kot pacienti zdravnikov zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.
Glavne razlike za zdravnike zaposlene pri koncesionarjih glede na zdravnike zaposlene v javnih zavodih pa predstavlja predvsem večja fleksibilnost pri organizaciji dela, nabavi materialov ter plačilu opravljenega dela. Vse navedeno pa večini zdravnikov pomeni tudi boljše pogoje za delo, kar je tudi glavni razlog, da se odločajo za delo pri koncesionarjih. Ti pa pri poslovanju kot že omenjeno niso vezani na plačno lestvico javnih uslužbencev in na javna naročila, morajo pa pri svojem delu biti preudarni in ekonomični, kajti nosijo večjo finančno in tudi osebno odgovornost za svoje poslovanje kot zdravniki zaposleni v javnih zavodih.
Potrebno je poudariti tudi, da lastniki zdravstvenih domov niso državljani, ampak občine. Z zdravstvenimi domovi tako upravljajo posredno župani občin ustanoviteljic preko imenovanja večine članov v svetu zavoda, ta nato imenuje tudi direktorja javnega zavoda. Letni presežki v javnem zavodu na primarnem nivoju se prilijejo torej v proračun občin, kjer pa se lahko porabijo za karkoli, ne samo za zdravstvo. Zasebniki dobiček pa v večini investirajo v svojo dejavnost, v nabavo bolj kvalitetnih medicinskih naprav in materiala pa tudi v nagrajevanje zaposlenih. Menimo, da ni rešitev v tem, da se omejuje delo zdravnikov in se jih prisili v določeno obliko zaposlitve, ampak da se vzpostavi kvaliteten nadzor nad porabo javnega denarja pri vseh, ne samo pri koncesionarjih, ampak tudi v javnih zavodih.
Za obstoječe stanje v zdravstvenem sistemu niso krivi ne bolniki, ne zdravniki, še najmanj pa koncesionarji. Nikakor se delovanje koncesionarjev ne more predstavljati kot eden izmed glavnih vzrokov uničevanja javnega zdravstvenega sistema, ampak so ti kvečjemu del rešitve. Trenutno stanje je bilo predvidljivo in je posledica neurejenih sistemskih razmer in neupoštevanja predlogov stroke iz preteklosti. Zato še vedno predlagamo sistem, kjer končno postane bolnik središče zdravstvenega sistema in kjer bodo finančna sredstva sledila bolniku in ne izvajalcem. Ob tem mora imeti bolnik že po ustavi zagotovljeno prosto izbiro do zdravnika, pri katerem se želi zdraviti, zdravnik pa mora imeti prosto izbiro do tega v kakšni obliki želi delovati – bodisi kot zasebni zdravnik bodisi kot zaposlen v javnem zavodu. Tako ne bi bilo potrebe po koncesijah in zdravstvenih programih, ampak bi izvajalci konkurirali v okviru javne zdravstvene mreže s ciljem zagotavljati čim boljšo in čim bolj kakovostno storitev za bolnike. Vse ostale rešitve bodo povzročile dejansko propad javnega zdravstvenega sistema in privatizacijo v pravem pomenu besede.
Sporočilo objavljamo v celoti:
Odziv Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) na novinarsko konferenco iniciative "Glas ljudstva".
Ljubljana, 13. februar 2023 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ponovno opozarjamo na dejstvo, da so koncesionarji del javne zdravstvene mreže in ne da samo prejmejo enako plačilo za opravljene storitve s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot javni zavodi, ampak imajo njihovi pacienti zagotovljene enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja kot pacienti zdravnikov zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih.
Glavne razlike za zdravnike zaposlene pri koncesionarjih glede na zdravnike zaposlene v javnih zavodih pa predstavlja predvsem večja fleksibilnost pri organizaciji dela, nabavi materialov ter plačilu opravljenega dela. Vse navedeno pa večini zdravnikov pomeni tudi boljše pogoje za delo, kar je tudi glavni razlog, da se odločajo za delo pri koncesionarjih. Ti pa pri poslovanju kot že omenjeno niso vezani na plačno lestvico javnih uslužbencev in na javna naročila, morajo pa pri svojem delu biti preudarni in ekonomični, kajti nosijo večjo finančno in tudi osebno odgovornost za svoje poslovanje kot zdravniki zaposleni v javnih zavodih.
Potrebno je poudariti tudi, da lastniki zdravstvenih domov niso državljani, ampak občine. Z zdravstvenimi domovi tako upravljajo posredno župani občin ustanoviteljic preko imenovanja večine članov v svetu zavoda, ta nato imenuje tudi direktorja javnega zavoda. Letni presežki v javnem zavodu na primarnem nivoju se prilijejo torej v proračun občin, kjer pa se lahko porabijo za karkoli, ne samo za zdravstvo. Zasebniki dobiček pa v večini investirajo v svojo dejavnost, v nabavo bolj kvalitetnih medicinskih naprav in materiala pa tudi v nagrajevanje zaposlenih. Menimo, da ni rešitev v tem, da se omejuje delo zdravnikov in se jih prisili v določeno obliko zaposlitve, ampak da se vzpostavi kvaliteten nadzor nad porabo javnega denarja pri vseh, ne samo pri koncesionarjih, ampak tudi v javnih zavodih.
Za obstoječe stanje v zdravstvenem sistemu niso krivi ne bolniki, ne zdravniki, še najmanj pa koncesionarji. Nikakor se delovanje koncesionarjev ne more predstavljati kot eden izmed glavnih vzrokov uničevanja javnega zdravstvenega sistema, ampak so ti kvečjemu del rešitve. Trenutno stanje je bilo predvidljivo in je posledica neurejenih sistemskih razmer in neupoštevanja predlogov stroke iz preteklosti. Zato še vedno predlagamo sistem, kjer končno postane bolnik središče zdravstvenega sistema in kjer bodo finančna sredstva sledila bolniku in ne izvajalcem. Ob tem mora imeti bolnik že po ustavi zagotovljeno prosto izbiro do zdravnika, pri katerem se želi zdraviti, zdravnik pa mora imeti prosto izbiro do tega v kakšni obliki želi delovati – bodisi kot zasebni zdravnik bodisi kot zaposlen v javnem zavodu. Tako ne bi bilo potrebe po koncesijah in zdravstvenih programih, ampak bi izvajalci konkurirali v okviru javne zdravstvene mreže s ciljem zagotavljati čim boljšo in čim bolj kakovostno storitev za bolnike. Vse ostale rešitve bodo povzročile dejansko propad javnega zdravstvenega sistema in privatizacijo v pravem pomenu besede.
Povezani članki
Zadnje objave
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
[Duhovna misel] Dve poti spoznavanja Boga
19. 4. 2026 ob 6:00
[Nov posnetek] »Greš lepo na občino, pa vržeš bombo«
18. 4. 2026 ob 23:48
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Križi s križankarstvom
18. 4. 2026 ob 17:00
Ekskluzivno za naročnike
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
knezKocelj
Če prav razumem, so koncesionarji itak del javne mreže in če razčiščujemo pojme, mogoče niti niso najboljši primer. To postajajo z najnovejšimi zaostritvami šele zdaj. Najlepši primer so čisti zasebniki. Zakaj ne bi smel iti človek k čistemu zasebniku, še posebej v primeru predolgih čakalnih vrst v državni mreži, zavarovalnica pa naj to plača? Naj gre vsak kamorkoli, zavarovalnica pa naj plača, kaj jo briga kdo je prejemnik (če ima vse licence, seveda). Zdaj gre človek dejansko lahko v tujino in ZZZS to plača, k domačemu zasebniku pa ne. To je en del problema. Drugi del pa je, da imamo planski sistem, kjer ZZZS na začetku leta odobri določeno št. posegov. Ne vem, a jih tudi plača vnaprej ali kako. Vsekakor jih ne plača več, tudi če je pacientov več. Odobreni so torej ustanovam, mimo realnih potreb pacientov. Saj nekako blizu si to mora biti, ker verjetno imajo neko statistiko, čisto pa ne.
Da denar resnično ne sledi pacientu, pač pa izvajalcem, je razvidno iz primera, da ko se v verigi od diagnoze do zdravljenja pojavi nek zasebnik (recimo pri diagnostiki, zdravljenje pa naprej poteka v državni ustanovi), ta del ni krit iz zavarovanja. Pacient je pa ves čas isti in ima plačano zavarovanje.
Na ta način se pacienti zasebnikov izogibajo, ker so pač dragi, državno zdravstvo se pa seseda pod prevelikimi obremenitvami in slabo organizacijo (česar pri zasebnikih ni).
rasputin
Da denar resnično ne sledi pacientu, pač pa izvajalcem, je razvidno iz primera, da ko se v verigi od diagnoze do zdravljenja pojavi nek zasebnik (recimo pri diagnostiki, zdravljenje pa naprej poteka v državni ustanovi), ta del ni krit iz zavarovanja. **** Gre za zasebnike brez koncesije, ki so se zavestno odločili, da bodo zdravili samo samoplačnike. To se jim splača, ker potem sami postavljajo cene svojih storitev, ne ZZZS. Če gre pacient enkrat k zdravniku kot samoplačnik, so vse storitve, ki jih potrebuje, samoplačniške. ZZZS ne plača nič. To je anomalija, ki bi jo morali odpraviti. Če so zasebni zdravniki mislili to, s svojim apelom, da mora denar slediti bolniku, ne izvajalcu, naj to jasno in glasno povedo. Sicer pa to lahko sami odpravijo in sicer tako, da se odpovedo samoplačnikom.
rasputin
Po pravici povedano, v pismu ni ravno neke rešilne formule.
To, da naj finančna sredstva sledijo bolniku in ne izvajalcem, ni čisto jasno, kaj pomeni. Sploh kaj pomeni ali je to le fraza, ki se lepo sliši?
Kakšna je razlika med obema možnostima? Je tako težko to razložiti?
knezKocelj
To preprosto pomeni, da gre pacient lahko tudi k čistemu zasebniku, če to želi, zavarovalnica pa plača račun, ki mora biti seveda utemeljen. Edino prav in logično.
rasputin
A zasebnik ni izvajalec? Sredstva torej sledijo izvajalcu ravno toliko kot pacientu v vsakem primeru, če gre v javno ali zasebno zdravstveno ustanovo. Če že ugibamo, kaj pomeni ta zagonetna fraza, gre morda za to, da javni zavodi dobivajo denar za svoje delovanje tudi mimo storitev za paciente, medtem, ko zasebni koncesionarji dobivajo denar od ZZZS izključno za storitve, ki jih opravijo pacientom. Če pacientov in storitev ni, tudi denarja ni. Če pomeni to, se zdravniki zavzemajo za enake pogoje delovanja javnih in zasebnih zdravstvenih ustanov. Ne vem, ugibam. Morda pa ta fraza ne pomeni nič. Prav bi bilo, da tisti, ki operirajo z nekimi predlogi, le-te jasno obrazložijo, ne da si jih lahko vsakdo razlaga po svoje. V zdravstvni problematiki je že dovolj zmede. Razen če ni to cilj.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.