Prejeli smo: Nova Slovenija kot dominantna stranka

Uredništvo
Vir foto: NSi.si
Prejeli smo pismo bralca Jožeta Mlakarja, ki ga objavljamo v celoti:

"Gospod Janez Pogorelec je v 1. delu  intervjuja na Domovini.je (21. 11. 2010) predstavil svoj pogled na stranko NSi, na njeno zadržanje v koaliciji in njeno perspektivo v slovenski politiki. Glede slednjega je g. Pogorelec izjavil: Nova Slovenija v tej vladi demonstrira, kako bi bilo, če bi bili mi dominantna stranka koalicije. Potem bi se povsod tako delalo.

Zakaj Nova Slovenija kljub dobremu programu in kljub sposobnim ministrom v vladi ni dominantna stranka; ne samo v koaliciji temveč tudi v državi? NSi lahko postane dominantna, glavna, največja stranka, če dobi na volitvah največ glasov in s tem največji vpliv ne samo v politiki, temveč tudi zunaj nje. V gospodarstvu, kulturi in vseh ostalih delih družbe. Zato je potrebno izpolniti nekaj pogojev.

  1. Jasna prepoznavnost stranke, ki ne niha glede na razmerja moči med drugimi strankami, predvsem pa se ne uklanja pritiskom neformalnih centrov moči, medijev in morda tudi pritiskom iz tujine.

  2. Odločen odmik od strank, ki ne morejo ali nočejo prekiniti povezanosti z ideologijo in politiko nedemokratičnega in v določenem obdobju celo zločinskega komunističnega režima. Tam ne bo NSi nikoli deležna časti.

  3. Pozitivna kadrovska izbira in

  4. Karizmatičen voditelj, ki dela v dobro in korist ljudi.


Prav zadnji pogoj je odločilen. Ljudje težko prepoznajo dober program, na katerega smo v NSi upravičeno ponosni. Program je lepo napisan, a brez impulza, ki ga lahko sproži karizmatičen voditelj. Gospod Tonin, predsednik stranke Nova Slovenija, ima gotovo mnoge voditeljske sposobnosti, nima pa karizme. Ima pa nekaj drugega: skrito bolezen, ki obvladuje velik del njegove stranke, pa tudi velik del Slovencev, predvsem kristjanov. To je občutek podložnosti politični eliti, ki sebe proglaša za izvoljeni narod. Ko je koalicija Demos na volitvah leta 1990 zmagala in je prednost pri oblikovanju vlade pripadla Krščanskim demokratom, so bili vsi pripadniki Demosa presenečeni. Občutek podložnosti in drugorazrednosti je bil tako močan, da so bili Krščanski demokrati in njihov kandidat za predsednika vlade Lojze Peterle pripravljeni prepustiti mesto predsednika nekomu drugemu iz koalicije Demos, konkretno socialdemokratu Jožetu Pučniku. Dodati moramo, da je kompleks podložnosti najtežje breme prav nam kristjanom, saj smo bili od leta 1941 najbolj tepeni in smo trpeli največ krivic.

V trenutni vladi, ki jo vodi Janez Janša, se vsi voditelji koalicijskih strank, razen Janše, bolj ali manj plaho ozirajo na levo, da ne bi prestopili črte politične korektnosti, ki jo narekujejo varuhi tako imenovane kontinuitete. SMC in DESUS še posebej, ker so »izdali« svoje velike pokrovitelje, ki bi jim morali še naprej služiti. Plahost in podložnost vodilnih politikov v NSi pa se kaže tudi v tem, da so se »odmaknili« od Cerkve in se »pomaknili« na sredino, da bi s tem izkazali pripravljenost na »pogovore« s sosedi na levici. Ta premik proti »sredini« je predsednik Nove Slovenije potrdil s tem, ko se je ogradil od pisma predsednika vlade Janeza Janše vodstvu Evropske unije. Kot koalicijski sopotnik in predstavnik SDS-u sorodne stranke bi moral Janeza Janšo podpreti, še posebej, ker histeričen odziv levice z RTV na čelu v ničemer ne dokazuje neprimernosti tega pisma. S podporo pismu bi dokazal neodvisnost tako od levice kot od Janeza Janše, saj bi mu ta moral slej ko prej vrniti podporo.

Op. Jože Mlakar je član NSi od prvega dne, vedno je in bo glasoval zanjo in ostal v njej v dobrem in slabem."

Preberite še: Intervju z dr. Janezom Pogorelcem: O Janezu Janši sem se zmotil

Uredniški komentar Roka Čakša: Kongres NSi - kaj pomeni verjeti v sredino?

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Prihajajoči dogodki

JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
Ogled koledarja