Predstavniki levih strank novinarjem RTV: zdržite še malo, takoj po volitvah bomo poskrbeli za vas

Vir zajema slike: Youtube Topnews
POSLUŠAJ ČLANEK
Ena glavnih prioritet, h kateri so se zavezale stranke KUL-a in Golobova Svoboda v primeru, da dosežejo parlamentarno večino, je takojšnja zamenjava vodstva RTV Slovenija. Slednje mislijo narediti še preden bi prevzeli vlado in sicer tako, da bi jim redne mandate prekinili s spremembo Zakona o RTV Slovenija na način drugačnega imenovanja vodstvenih ljudi.

Nazadnje so predstavniki petih levih strank to obljubili pretekli teden na okrogli mizi o urejanju razmer na RTV Slovenija, ki je bila sklicana na pobudo sveže prestopnice iz novinarskih vrst v politiko, Mojce Šetinc Pašek. Kot je dejala Paškova, se v politiki pridružuje tistim, s katerimi "smo naravni zavezniki in delimo popolnoma enake poglede in vrednote". Ter z misijo, da reši zadevo z RTV Slovenija.

Zbrani so se strinjali tudi v tem, da je treba nujno dvigniti RTV prispevek, vendar to narediti čim manj opazno, da to ne bi bil sprožilec za morebiten nov referendum o spremenjenem Zakonu o RTV Slovenija.  

Okrogla miza levih strank pod vodstvom sveže prestopnice iz RTV-ja v njihove vrste, na kateri novinarje pozivajo, naj "še malo zdržijo" ter jim obljubljajo, da bodo zanje nemudoma poskrbeli, je sama po sebi dovolj zgovorna, kako si slovenska levica v resnici predstavlja "svobodne in neodvisne" medije, pišemo v komentarju uredništva. 

Mojca Šetinc Pašek, ki je še januarja kot "avtonomna in neodvisna" novinarka pripravila komentatorsko oddajo Utrip na TV Slovenija, v naslednjem koraku pa sledila številnim kolegom iz novinarstva v vrste leve politike, je bila pobudnica okrogle mize predstavnikov petih strank leve politične usmeritve.

Svojo pobudo za tovrstno srečanje je Šetinc Paškova obrazložila sledeče: "ne gre zgolj, da smo naravni zavezniki, saj delimo popolnoma enake poglede in vrednote glede demokracije, družbe in tega kar si želimo za našo državo. Upam, da bomo skupaj po volitvah prevzeli vodenje in upravljanje države, skupaj s sozvočju s civilno družbo."

Ter nadaljevala, da vsi zbrani dojemajo, kakšen je položaj in da je demokracija s strani sedanje oblasti neposredno ogrožena. "Osrednji steber (demokracije) so svobodni in neodvisni mediji, ki oblasti vedno znova postavljajo ogledalo, da ne postane samopašna, naduta, ohola, da se ne zgodi takšna groza, kot jo mediji doživljajo v času te vlade."

Generalnemu direktorju nacionalne RTV Andreju Grahu Whatmoughu Paškova očita, da ne izpolnjuje "nobenih strokovnih pogojev za vodenje medijskega sistema kot je RTV Slovenija," vodstvo pa ravna "strumno in kakor je meni znano, z navodili iz kabineta predsednika vlade."

Poskus uravnoteženja informativnega programa je označila za "politikantsko in diletantsko" početje, ki vodi v njegovo sesutje.

Mojca Šetinc Pašek: "Zadnji dve leti spremljamo najhujše možne napade na medije in novinarje s strani vladajoče politike, kar smo jih doživeli od čas ob osamosvojitve."


Za novinarje na RTV je dejala, da doživljajo neke vrste berufsverbot (poklicno diskvalifikacijo), ko "praktično hodijo v službo in ne delajo, ne smejo pokrivati več svojih specialističnih področji ali pa so žrtve cenzure, oziroma pritiskov sedanje odgovorne urednice, ki se ne bo podpisovala pod oddaje, če bodo v svojih prispevkih objavljali določene kritične izjave."

Zato so stranke zaveznice že sestavile delovno skupino, ki se ukvarja s takojšnjim posegom v Zakon o RTV Slovenija po volitvah na način, da se lahko predčasno zamenja nadzorni odbor in preko njega generalnega direktorja in ostale, v drugi fazi pa v roku enega leta načrtujejo zamenjavo zakona RTV-ju z novim.

Marko Koprivc, SD: novinarji, prosim vzdržite, smo z vami


Poslanec SD-ja Marko Koprivc novinarjem RTV obljublja, da bo po volitvah zanje poskrbljeno (zajem slike Youtube Topnews)


Šetinc Paškovi so neposredno pritrjevali vsi ostali predstavniki političnih strank; LMŠ je zastopala Lidija Divjak Mirnik, Levico profesor s FDV dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek, SAB Marko Bandelli in Socialne Demokrate Marko Koprivc.

Prav Koprivc je bil v odnosu do novinarjev RTV Slovenija še kanček bolj neposreden od ostalih: "Zavezujemo se, da bomo Slovenijo po volitvah skrenili s poti, ki vodi v avtokracijo in spreminja ustavne temelje," je dejal, na novinarje pa apeliral:

"Prosimo vas zdržite, smo z vami, stojimo z vami, vemo, da je težko delovati v takih razmerah, vemo, da je, če si profesionalen novinar, grozno poslušati razne Možine, Pirkoviče, ki na javni televiziji objavljajo taka skropucala, da ne sodijo niti na Nova24TV."

"Ampak bo drugače," je nadaljeval, saj "prihajajo novi časi, vesel sem da bomo mi tukaj s civilno družbo postavili stvari na svoje mesto in naredili zadnje dejanje politike v odnosu do javne RTV in to je sprejeli zakon, ki bo javno televizijo vrnil zaposlenim, javnosti in civilni družbi."

Tudi poslanec Socialnih demokratov je podobno kot kandidatka Gibanja Svobode, Paškova in ostali, poudaril, da se "Tukaj vsi prisotni zavezujemo, da bomo nemudoma po volitvah, morda lahko celo pred sestavo vlade, skupaj s civilno družbo pripravili spremembo upravljalskih organov, ki bodo omogočili na novo postavitev nadzornikov in preko tega omogočili menjavo obstoječega vodstva. V drugi fazi pa se bo v roku enega leta skušalo pripraviti nov zakon o javni RTV."

Dvignili bodo RTV prispevek


Zbrani predstavniki petih strank morebitne bodoče koalicije so se strinjali tudi, da je dvig RTV prispevka enostavno nujen. Glede načina izvedbe pa jih je skrbelo predvsem, da bi to sprožilo nov referendum o  Zakonu o RTV, zato bi dvig naredili čim manj opazen za ljudi.

Ena ideja je vezati višino prispevka na inflacijo, oziroma rast življenjskih stroškov, s čemer bi se avtomatsko usklajeval. Druga ideja je progresivna - torej višji prispevek bi plačevali tisti z višjimi dohodki, pri čemer so zaznali problem, da je tri četrtine Slovencev v najnižjih dveh dohodninskih razredih. Tretja ideja pa je bila, da ne bi prispevek zaračunali gospodinjstvom, temveč posameznim članom gospodinjstva ter ga trgali od plače.



 
KOMENTAR: Rok Čakš
Kaj si avtonomen novinar misli ob tem, ko mu politiki pokroviteljsko pravijo, naj še malo zdrži, dokler oni ne pridejo na oblast?
"Vseh pet strank prihodnje koalicije smo tukaj, ker je elementarna razlika med dojemanjem demokracije in medijev med nami in med njimi, ki so zdaj na oblasti. Mi medije razumemo kot osnovni tvorni del demokracije," pravijo politiki, ki se smatrajo za ponosne dediče sistema, kjer je bil novinar: " družbenopolitični delavec, ki je zavestno privržen idejam marksizma ...", kot je to najlepše ubesedil Jože Smole. In logika politikov: "zdržite še malo, stojimo za vami, prihajajo drugi časi," ki smo je bili priča na okrogli mizi strank KUL-a in Gibanja Svoboda, se v teh desetletjih ni prav nič spremenila: do medijev in novinarjev še vedno izraža pokroviteljski, skoraj vazalni odnos, enak, kot veje iz Smoletovih besed. In v tej logiki politik SD-ja Marko Koprivc ostaja zvest očetu Jaku Koprivcu, preverjenemu partijskemu kadru, uredniku Dela iz svinčenih časov komunizma. Kaj si naj torej ob takšnih "tolažbah" leve politike mislijo novinarji RTV Slovenija? Jasno je, morali bi biti zaskrbljeni, ne glede na svetovni nazor. "Razni Možine in Pirkoviči", kot del novinarjev slabšalno naziva politik Koprivc (v isti sapi, ko neprimeren odnos do novinarjev očita Janši), se zagotovo lahko tresejo za svojo službo. Leva novinarska večina pa - če je v njej vsaj kaj integritete - bi se morala oglasiti in zavrniti takšen odnos politike, četudi sorodne, do njihove avtonomije in integritete. Res čudno, da se, sicer na svojo avtonomijo in neodvisnost tako občutljivi, do tega trenutka še niso oglasili.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30