Predlog sheme skrajšanega delovnega časa potrjen na vladi

Vlada je danes potrdila predlog zakona, ki bi uvedel stalno shemo skrajšanega delovnega časa. V okviru sheme, ki bi jo aktivirali v primeru naravne nesreče, epidemije ali gospodarske krize, bi podjetja ob uvedbi skrajšanega delovnega časa tako lahko dobila subvencijo za nadomestilo plače za delavce. Zakon bo po napovedi ministra Luke Meseca v parlamentu sprejet v roku dveh mesecev - po nekaterih ocenah pa v določenih panogah že sedaj obstajajo potrebe po aktiviranju krizne sheme.

Na tiskovni konferenci je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec predstavil krizno shemo za skrajšan delovni čas. Krizno shemo bodo podjetja lahko uporabljala v primeru krize ali naravnih nesreč. Spomnil je, da smo v Sloveniji do zdaj že dvakrat uporabili sistem državnega subvencioniranja skrajšanega delovnika, z namenom ohranjanja delovnih mest. Prvič v letih 2009 in 2010, po svetovni finančni krizi, drugič pa v času epidemije covid-19. Evropska komisija ocenjuje, da so evropske države s takimi shemami med kovidom rešile več 10 milijonov delovnih mest. »Trenutno gospodarska klima spet ni ugodna,« je opozoril Mesec in pojasnil, da se slovenska podjetja bojijo tega, kar se dogaja na naših izvoznih trgih. V prvi vrsti je zaskrbljena avtomobilska industrija, marsikje naročila že upadajo. Zato so dlje časa pozivali vlado, naj uvede možnost interventne sheme za krajšanje delovnika, da se ne bomo soočali z množičnim odpuščanjem, če pride do krize. Množična brezposelnost nam v Sloveniji ni tuja - v letih 2012 in 2013 je bilo v Sloveniji brezposelnih 135 tisoč ljudi. 10 let kasneje smo približno na eni tretjini tega in po besedah ministra stopnjo brezposelnosti skušajo tukaj tudi zadržati.

Zgled v tujini

Minister je pojasnil, da so se zgledovali predvsem po Avstriji in Nemčiji, ugotovili so, da imata obe državi vzpostavljeno stalno shemo, ki jo lahko aktivirajo v primeru naravnih nesreč ali gospodarske krize. »Ko pride kriza, ne izumljajo interventnih ukrepov, ampak imajo vzpostavljen nek stalni mehanizem, ki ga lahko vlada aktivira, ko se zdi, da je pred državo neko gospodarsko naporno obdobje, zato da obrani delovna mesta,« je pojasnil Mesec in izpostavil, da so tak zakon sedaj sprejeli na vladi, zakon je bil usklajen v ekonomsko-socialnem svetu (ESS) - podpirajo ga tako delodajalci kot tudi sindikati. »Delodajalci ga podpirajo, ker ga vidijo kot ščit za gospodarstvo pred bodočimi krizami, predvsem pred to, ki se sedaj pojavlja na evropskih izvoznih trgih. Sindikati pa ga podpirajo, ker vidijo v tem varnost zaposlitev,« je povedal Mesec.

Kako bo delovalo

Shemo bo po sprejetju zakona lahko kadarkoli aktivirala vlada, in sicer v dveh primerih. Prvi primer so naravne nesreče in epidemije, drugi primer pa je gospodarska kriza. V primeru naravne nesreče ali epidemije lahko vlada aktivira to shemo, podjetja se prijavijo, in tistim zaposlenim, ki jim ne morejo zagotavljati dela, se lahko začne subvencionirati skrajšan delovni čas. V primeru gospodarske krize pa morata ministrstvo za delo, ki predlog predloži vladi, in ministrstvo za gospodarstvo, ki predlog pripravi, povedati, kakšna so gospodarska gibanja, kaj pravi Umar, kakšni so podatki o brezposelnosti, kaj skrbi podjetja itd. Iz tega gradiva potem vlada presodi, ali je stvar dovolj resna za aktivacijo sheme. 

Ko se vlada odloči, da se shema aktivira, imajo podjetja možnost, da se zglasijo na Zavodu za zaposlovanje ali pa zadevo uredijo prek elektronske pošte. Spodnji pogoj je, da 30 odstotkom zaposlenih ne morejo zagotavljati 90 odstotkov dela. »Približno ena tretjina zaposlenih mora biti taka, da jim podjetje ne more zagotavljati dela, za to mora podjetje jamčiti z izjavo, povedati, kdo so ti zaposleni in za koliko jim bodo delo skrajšali, Zavod pa mora potem v 14 dneh presoditi in shemo odobriti,« je minister opisal postopek in povedal, da se lahko, če se shema odobri, delavcu delovni čas skrajša minimalno za 5 ur na teden oziroma za maksimalno 20 ur na teden. »Za več kot polovico se ne sme skrajšati - delavec mora pol časa ostati na delu, pol časa pa je lahko doma,« je Mesec pojasnil, da to ni čakanje na delo, ampak skrajševanje delovnega časa. V primeru naravnih nesreč pa se lahko v podjetju tudi dogovorijo, da se na primer 14 dni dela, 14 dni pa ne. Država v tem primeru subvencionira 60 odstotkov tega dela, ko je oseba na čakanju. Ukrep lahko podjetje uporablja 6 mesecev v dvoletnem obdobju. Podjetje si v času, ko uporablja krizno shemo, ne bo smelo izplačevati nagrad in dobičkov. Zakon bo po napovedi ministra v parlamentu sprejet v roku dveh mesecev.