Poznavalci politike pričakujejo lansiranje še ene stranke po znanem modelu. Kdo bi lahko bil njen "nov obraz"?
POSLUŠAJ ČLANEK
Lahko v času do volitev ponovno pričakujemo novo stranko, peto po vrsti po že znanem modelu, s spremljajočo podporo političnega zaledja in medijev? In kdo so kandidati za njen prvi obraz?
Tudi to nas je zanimalo ob boku našega rednega mesečnega projekta ocenjevanja uspešnosti delovanja politikov, v katerem sodelujejo gostujoči poznavalci političnega dogajanja pri nas.
Sodelujoči so skoraj soglasno izrazili pričakovanje, da bo takšna stranka nastala. Izpostavili so tudi nekaj najverjetnejših kandidatov ter ocenili njen volilni doseg.
"Ali pred naslednjimi volitvami pričakujete ustanovitev nove stranke "novega obraza" po znanem modelu (PS, SAB, SMC, LMŠ) in s primerljivo podporo politično-medijskega aparata?" Takšno je bilo naše vprašanje poznavalcem slovenske politike iz našega projekta, na katerega je 12 od 13 sodelujočih odgovorilo pritrdilno.
"Nove stranke so politična realnost vsakih volitev. Ker je antijanša tabor na zadnjih treh volitvah stavil na "nov obraz", pričakujem, da bo tako tudi tokrat," meni voditelj Faktorja na TV3, Aljuš Pertinač.
Da smo v histeriji boja za oblast zopet zapadli v mantro iskanja obraza in ne rešitve, ocenjuje komentator Domovine in podcasta Peto kolo Marko Balažic. "Kot da se iz preteklih izkušenj ne bi naučili, da je koncept izrazito netrajnosten, saj omogoča tistim, ki se iz ozadja radi postavljajo v vlogo, da vedo bolje kot volivci, ohranjanje interesnih omrežij."
In kdo bi bil še en novi obraz slovenske politike in kakšen delež volivcev bi mu uspelo pridobiti?
Večina sodelujočih poudarja, da je ta trenutek še preuranjeno z zanesljivostjo trditi, kdo bi tokrat prevzel štafetno palico novega političnega obraza. Vseeno so navedli nekaj najverjetnejših imen (povabljeni so bili, da izpostavijo največ 3 morebitne kandidate), pri čemer so predvsem pri Aleksandru Čeferinu, ki je bil največkrat omenjen, poudarili, da je sicer najbolj zaželen obraz, a ga v parlamentarno politiko, vsaj dokler bo imel možnost predsedovati UEFA, še ne bo. Takoj za njim je največkrat naplavilo ime Tomaža Vesela, izpostavljeni pa so bili še Igor Zorčič, Nataša Pirc Musar, Marta Kos, Milan Cvikl, Jože Damijan in Mario Fafangel.
Ocene potencialnega dometa te stranke se gibajo od 10 do 36 odstotkov (povprečna vrednost 23 odstotkov), pri čemer je realno odvisen od več še neznanih dejavnikov - kdo bi ta obraz bil in kako bi se znašel v predvolilnem obdobju, ali bi z obstoječimi strankami levo od sredine sklenil sodelovanje ali bi šlo na nož, kakšna bi bila volilna udeležba itd.
Profesor politologije s FDV dr. Miro Haček meni, da se potencialna nova stranka še enega novega obraza na levi-sredini, ki bo sicer gotovo javnomnenjsko predstavljena kot sredinska, v resnici pa bo seveda levo-sredinska, če ne celo povsem levo usmerjena, lahko zavihti v parlament zgolj in samo na račun obstoječih levih in levo-sredinskih strank, še posebej DeSUS-a in LMŠ ter tudi oslabljene SMC.
Ob tem pa se mu zdi pomembneje, kako bodo dejanske in resnične sredinske politične sile (ostanki SMC, stranka A. Pivec, Zeleni) s potencialnimi desno-sredinskimi (SLS, NLS) in levo-sredinskimi zavezniki (Pirati, Dobra država) peljale projekt Povežimo Slovenijo in ali bodo za ta projekt uspele pridobiti tudi nekaj medijske podpore ob pričakovanem stampedu večine MSM, ki bodo seveda, kot že nekajkrat doslej, nekritično podpirali "novi novi obraz".
dr. Žiga Turk opozarja na razliko v izhodiščni poziciji: "domet nove stranke je manjši, če levica ne vlada, saj glavnino nezadovoljstva z vlado lahko prestrežejo opozicijske stranke."
Kot ugotavlja Turk, manjka sredinska liberalna stranka, za katero pa dediči socializma niso zainteresirani in zato ni zagonskega kapitala.
Dr. Matevž Tomšič ugotavlja, da imajo režiserji iz ozadja težave, saj zmanjkuje prepričljivih kandidatov za 'nove obraze'.
Najbolj zaželjeni kandidat je vsekakor Aleksander Čeferin, pravi Bojan Požar, in dodaja, da še vedno, kot že precej časa, močno dvomi, da se bo šel strankarsko politiko.
"Še vedno namreč ocenjujem, da bo Čeferin kandidiral za predsednika države, kjer so volitve samo 5 mesecev do konca njegovega mandata na Uefi. Sicer sem pa tudi prepričan, da bi/bo Čeferin dal svoj javni blagoslov novemu izbranemu obrazu levice, če mu bo ta ustrezal. Tak primer, na primer, bi bil njegov prijatelj Tomaž Vesel."
A obenem Požar opozarja, da po drugi strani znotraj dela omrežja tranzicijske levice pred Čeferinom vlada tudi - upravičen - strah. "Vedo namreč, nedavna kriza z Superligo pa je to še enkrat dokazala, da s Čeferinom in njegovim značajem pride model avtokratskega vladanja - primerljivega z Jankovićem, kjer bi vse odločal Čeferin, najbolj pomembna pa bi bila njegova družina."
"Nov obraz, ki ni Čeferin, pa bi verjetno dosegel zgolj 10 do 15 odstotkov, podobno kot Šarec, pri čemer bi te glasove dobil tako, da bi jih pobral Šarcu, Bratuškovi, pa malo Desusu in SMC-ju," še dodaja Požar.
Tudi Marko Pavlišič poudarja, da bo domet v glavnem odvisen od tega, kdo bo "novo ime", pa tudi od tega, koliko in kako se bo ta uspel dogovoriti z obstoječimi akterji. "Ali bo šlo za predvolilno koalicijo ali bo šlo bolj na nož."
Aljuš Pertinač pa, podobno kot še nekateri, pravi, da kdo to bo, nima pojma. "Verjetno bi si v tej vlogi najbolj želeli predsednika UEFA, ampak ne verjamem, da je za to veliko možnosti. Drugih očitnih kandidatov ta hip ne vidim." Po njegovem je politični domet takšnega projekta vse od 15 pa do 35 odstotkov. "Odvisno od nosilca projekta, volilne udeležbe, dogajanja do volitev, itd."
Tudi to nas je zanimalo ob boku našega rednega mesečnega projekta ocenjevanja uspešnosti delovanja politikov, v katerem sodelujejo gostujoči poznavalci političnega dogajanja pri nas.
Sodelujoči so skoraj soglasno izrazili pričakovanje, da bo takšna stranka nastala. Izpostavili so tudi nekaj najverjetnejših kandidatov ter ocenili njen volilni doseg.
Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miro Haček, Igor Vovk, Ivan Puc, dr. Žiga Turk, Aljuš Pertinač, Luka Lisjak Gabrijelčič, Sebastjan Jeretič, dr. Matevž Tomšič, Sašo Ornik, Bojan Požar, Marko Pavličič, Marko Balažic, Rok Čakš
"Ali pred naslednjimi volitvami pričakujete ustanovitev nove stranke "novega obraza" po znanem modelu (PS, SAB, SMC, LMŠ) in s primerljivo podporo politično-medijskega aparata?" Takšno je bilo naše vprašanje poznavalcem slovenske politike iz našega projekta, na katerega je 12 od 13 sodelujočih odgovorilo pritrdilno.
"Nove stranke so politična realnost vsakih volitev. Ker je antijanša tabor na zadnjih treh volitvah stavil na "nov obraz", pričakujem, da bo tako tudi tokrat," meni voditelj Faktorja na TV3, Aljuš Pertinač.
Da smo v histeriji boja za oblast zopet zapadli v mantro iskanja obraza in ne rešitve, ocenjuje komentator Domovine in podcasta Peto kolo Marko Balažic. "Kot da se iz preteklih izkušenj ne bi naučili, da je koncept izrazito netrajnosten, saj omogoča tistim, ki se iz ozadja radi postavljajo v vlogo, da vedo bolje kot volivci, ohranjanje interesnih omrežij."
S kom in koliko?
In kdo bi bil še en novi obraz slovenske politike in kakšen delež volivcev bi mu uspelo pridobiti?
Večina sodelujočih poudarja, da je ta trenutek še preuranjeno z zanesljivostjo trditi, kdo bi tokrat prevzel štafetno palico novega političnega obraza. Vseeno so navedli nekaj najverjetnejših imen (povabljeni so bili, da izpostavijo največ 3 morebitne kandidate), pri čemer so predvsem pri Aleksandru Čeferinu, ki je bil največkrat omenjen, poudarili, da je sicer najbolj zaželen obraz, a ga v parlamentarno politiko, vsaj dokler bo imel možnost predsedovati UEFA, še ne bo. Takoj za njim je največkrat naplavilo ime Tomaža Vesela, izpostavljeni pa so bili še Igor Zorčič, Nataša Pirc Musar, Marta Kos, Milan Cvikl, Jože Damijan in Mario Fafangel.
Ocene potencialnega dometa te stranke se gibajo od 10 do 36 odstotkov (povprečna vrednost 23 odstotkov), pri čemer je realno odvisen od več še neznanih dejavnikov - kdo bi ta obraz bil in kako bi se znašel v predvolilnem obdobju, ali bi z obstoječimi strankami levo od sredine sklenil sodelovanje ali bi šlo na nož, kakšna bi bila volilna udeležba itd.
Profesor politologije s FDV dr. Miro Haček meni, da se potencialna nova stranka še enega novega obraza na levi-sredini, ki bo sicer gotovo javnomnenjsko predstavljena kot sredinska, v resnici pa bo seveda levo-sredinska, če ne celo povsem levo usmerjena, lahko zavihti v parlament zgolj in samo na račun obstoječih levih in levo-sredinskih strank, še posebej DeSUS-a in LMŠ ter tudi oslabljene SMC.
Ob tem pa se mu zdi pomembneje, kako bodo dejanske in resnične sredinske politične sile (ostanki SMC, stranka A. Pivec, Zeleni) s potencialnimi desno-sredinskimi (SLS, NLS) in levo-sredinskimi zavezniki (Pirati, Dobra država) peljale projekt Povežimo Slovenijo in ali bodo za ta projekt uspele pridobiti tudi nekaj medijske podpore ob pričakovanem stampedu večine MSM, ki bodo seveda, kot že nekajkrat doslej, nekritično podpirali "novi novi obraz".
dr. Žiga Turk opozarja na razliko v izhodiščni poziciji: "domet nove stranke je manjši, če levica ne vlada, saj glavnino nezadovoljstva z vlado lahko prestrežejo opozicijske stranke."
Kot ugotavlja Turk, manjka sredinska liberalna stranka, za katero pa dediči socializma niso zainteresirani in zato ni zagonskega kapitala.
Dr. Matevž Tomšič ugotavlja, da imajo režiserji iz ozadja težave, saj zmanjkuje prepričljivih kandidatov za 'nove obraze'.
Najbolj zaželjeni kandidat je vsekakor Aleksander Čeferin, pravi Bojan Požar, in dodaja, da še vedno, kot že precej časa, močno dvomi, da se bo šel strankarsko politiko.
"Še vedno namreč ocenjujem, da bo Čeferin kandidiral za predsednika države, kjer so volitve samo 5 mesecev do konca njegovega mandata na Uefi. Sicer sem pa tudi prepričan, da bi/bo Čeferin dal svoj javni blagoslov novemu izbranemu obrazu levice, če mu bo ta ustrezal. Tak primer, na primer, bi bil njegov prijatelj Tomaž Vesel."
A obenem Požar opozarja, da po drugi strani znotraj dela omrežja tranzicijske levice pred Čeferinom vlada tudi - upravičen - strah. "Vedo namreč, nedavna kriza z Superligo pa je to še enkrat dokazala, da s Čeferinom in njegovim značajem pride model avtokratskega vladanja - primerljivega z Jankovićem, kjer bi vse odločal Čeferin, najbolj pomembna pa bi bila njegova družina."
"Nov obraz, ki ni Čeferin, pa bi verjetno dosegel zgolj 10 do 15 odstotkov, podobno kot Šarec, pri čemer bi te glasove dobil tako, da bi jih pobral Šarcu, Bratuškovi, pa malo Desusu in SMC-ju," še dodaja Požar.
Tudi Marko Pavlišič poudarja, da bo domet v glavnem odvisen od tega, kdo bo "novo ime", pa tudi od tega, koliko in kako se bo ta uspel dogovoriti z obstoječimi akterji. "Ali bo šlo za predvolilno koalicijo ali bo šlo bolj na nož."
Aljuš Pertinač pa, podobno kot še nekateri, pravi, da kdo to bo, nima pojma. "Verjetno bi si v tej vlogi najbolj želeli predsednika UEFA, ampak ne verjamem, da je za to veliko možnosti. Drugih očitnih kandidatov ta hip ne vidim." Po njegovem je politični domet takšnega projekta vse od 15 pa do 35 odstotkov. "Odvisno od nosilca projekta, volilne udeležbe, dogajanja do volitev, itd."
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
12 komentarjev
Rajko Podgoršek
Peter - saj po mojem se v veliko primerih strinjamo, je pa res, da se mogoče komentatorjem zdi, da ste morda po ''krivici'' kritični do ''desnih'', ker na nek način podcenjujete politično situacijo oz. to kako težko je v takšnih koalicijskih vladah kot jih imamo, karkoli racionalnega spraviti skozi DZ.
No recimo, Vlada vseeno spravlja skozi spremembe:
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/sircelj-o-davcnih-spremembah-ob-istih-bruto-placah-se-bodo-povecali-neto-dohodki/579251
https://podjetnik.finance.si/8974840/Koncno-Oprosceni-prispevki-normirancem-ne-dvigujejo-davcne-osnove
To gre na plus tako SDS-u kot NSI-ju. V danih razmerah je boljše kot nič, kajne Peter?
Alojzij Pezdir
Tele mesečne populistično politične "prerokbe" priložnostno najetih ter razglašenih "poznavalcev politike" me vse bolj spominjajo na klub čvekljivih diletantskih vedeževalk iz kavne usedline, ki tekmujejo med seboj, katera bo imela več fantazije ter katera bo zmogla več dramatičnega suspenza pri svojih skrajno subjektivnih in ekstravagantnih interpretacijah nečitljivih likov in sledi na dnu kavnih skodelic.
Če vsi mediji in vsi medijski dreserji javnega mnenja že od zadnjih volitev naprej vestno iščejo "nov obraz" in ga tu in tam tudi bučno in "stručno" pripišejo kateremu od trenutnih "medijskih zvezdnikov" zadnjega dne , tedna ali meseca, potem se ni treba čutiti, da začenja v stare in že večkrat uporabljene trike in finte permanentnega boja za oblast verjeti tudi tista polovica potencialnega volilnega telesa, ki je sploh še pripravljena zaupati v demokratični politični sistem in politične stranke ter aktivno oddati svoj glas v volilno skrinjico.
Namesto da bi profesionalni politologi, sociologi, ustavni pravniki, mojstri komuniciranja ter agitacije in propagande skušali kakovostno analizirati porazno družbeno stanje in pošteno ter kakovostno in etično izobraziti potencialno volilno telo in potencialne politične protagoniste, namesto, da bi postavili v ospredje programsko jasnost, verodostojnost, etično premočrtnost ter komunikacijsko dostojnost ter dobronamernost posameznih političnih strank in njihovih predstavnikov, se kar naprej prepuščajo in celo sami s svojo strokovnostjo strežejo in služijo populističnim navideznim "igram brez meja!" z "novimi obrazi", "novimi programi" in novimi "politikami", ki se vselej znova v praksi izkažejo kot vse slabše in slabše, vse manj zaupanja vredne ter vse bolj otipljivo škodljive za politične interese in socialno blaginjo večine državljanov v RS.
"Novi obrazi", njihovi nekritični in neodgovorni politični ter medijski promotorji ter čredni sledilci koristijo zgolj in samo nedotakljivim protagonistom iz politično-kriminalnega podzemlja "ugrabljene države" oz. krčevitemu ohranjanju "statusa quo" za tisto družbeno manjšino, ki je bila "pri koritu" že v totalitarizmu SFRJ in je še vedno živo navzoča "pri koritu" tudi v ustavno-pravno demokratični, svobodni, politično pluralni RS.
Ni naključje, da je tudi še po treh desetletjih demokratičnega razvoja v RS strankarstvo vztrajno razglašano za nekaj meščanskega, zastarelega, konservativnega. Da je profitoljubno izdajstvo lastne politične stranke, njenega programa, njenega vodstva, članstva in volivcev celo za izvoljene poslance nekaj vsakdanjega, rutinskega, nemara komu celo junaškega.
Ni naključje, da strankarskih programov ne berejo in ne poznajo niti prvaki posameznih političnih strank niti njihovi kandidati na listah, kaj šele, da bi jih brali in temeljito poznali samooklicani "politični analitiki", "poznavalci politike" ter ljubiteljski politični "vremenarji".
Ni naključje, da se strankarskim prvakom in "ideologom" ne zdi več vredno iskati pomenljivih imen za nove stranke, s katerimi bi izražali cilje, metode delovanja stranke. Ne; brez-idejnim in miselno lenim "ideologom" ter celo od zunaj izbranim političnim "izboljševalcem sveta" vse bolj zadoščajo za imena strank kar imena strankarskih prvakov (Zoran Janković, dr. Miro Cerar, Alenka Bratušek, Marijan Šarec ...) pod spektakularno kričavimi plakati in video-spoti, s katerimi zavestno nadomeščajo neberljive in nikoli prebrane programe po načelu da vešče ponarejena fotka/video (prvaka) pove več kot sto strani čim daljših, čim bolj nerazumljivih in čim bolj neobvezujočih političnih obetov.
Brezupno porazno je za zaupanje v svobodo, demokracijo, politični pluralizem ter v veljavno ustavno ureditev v RS, če k vsesplošnemu siromašenju ter sistematičnemu spodjedanju demokratične ustavne ureditve in ključnih institucij ter političnih poti v RS prostovoljno in servilno prispevajo tudi množični mediji , njihovi uredniki, komentatorji, poročevalci in politični analitiki, ki se samoljubno štejejo in ki jih nekritično štejete za "poznavalce politike".
Kraševka
Peter, Kraševka reče medijem, kot je RTV Levica, kot praviš. Ali ni to resnica?
Jaz se z Levičarji prav lahko pogovarjam in me nisram, da volim konservativno Desnico. Razložim večkrat tudi Levici, da sem prepričana, da konservativno pomeni NAPREDNO.
Peter misli nasprotno, da je napredno NE-Levo in Ne-Desno. To pa je status "naj ostane vse tako, kot je bilo za časa Tita".
Kar pomeni, naj zmaguje Levica. In tako propagira tudi RTV in večinski mediji.
Niso mi všeč "novi obrazi".
Jaz zberem tistega, ki je s svojo PREVDARNOSTJO in ugledom, pokončno zagovarjal SLOVENSKO KULTURO in GOSPODARSTVO.
Rajko Podgoršek
Mene pa zanima, kakšni ljudje volijo te nove obraze in njihove stranke ustanovljene 5 minut pred volitvami? Sam osebno lahko za naše sorodstvo zatrdim, da večinoma volijo desne etablirane stranke (kjer se večinoma prelivajo glasovi). V službi pa poznam sodelavce za katere sumim, da verjetno volijo vedno nove, najprej Jankovića, nato Cerarja, nato Šarca. V bistvu osebno poznam manj ljudi, ki bi bili prepričani levičarji in redni volivci denimo SD-ja zadnjih 20 let. Ti ljudje, ki volijo nove obraze se mi osebno zdijo velikokrat nezainteresirani za politiko; v bistvu je ironično, da nasedajo na te novonastale populiste brez vsebine, ker jim pogosto v življenju ''laufa'', eni imajo firme, ne delujejo kot da bi jim primanjkovalo denarja. Ampak politiko gledajo kot nekaj kjer vsake 4 leta obkrožiš tistega voditelja, ki je najbolj ''kul'' in ti ga servirajo mediji (in izvoliš posledično kar neke 'X' poslance). Po neki logiki bi to množico ljudi morala privabiti ena stranka v stilu libertarizma oz. Državljanske liste in ne lažno-sredinske ''nove'' stranke. Veliko ljudi v Sloveniji je je mentalno lenih.
Kraševka
Rokc To je res.
ales
Domovina in komentatorji so izgleda slabo obveščeni. Glavna kandidata sta Filip Dobranić - Muki ter Damijan Murko.
Kraševka
Že start bi bil katastrofa, ki bi se iz KOMEDIJE spremenila v TRAGEDIJO!
vrednote
spoštovani komentatorji,
hipotetično:
če bi slučajno kandidiral Čeferin za predsednika vlade, me zanima, kako se bo po njegovi hipotetični izvolitvi, imenovala politična ureditev Slovenije? Monarhija, Kraljevina, diktatura?
Glede na to, da bo hipotetično Aleksander predsednik, Rok Čeferin bo imel hipotetično v rokah sodstvo, fotr je realno na ''ti'' s Kučanom, familija pa ima (bo imela še naprej) močan (še bolj močan) vpliv na pravne postopke tistih, ki so že danes kot ''stranke v postopku na sodišču'' zelo nenavadne stranke?
Kraševka
To je res, zaskrbljujoče vprašanje.
APMMB2
Kdorkoli bo novi obraz, bo general brez vojske.
Novi obraz bo seveda obsijal levo srenijo.
Običajno je, da ima general vojsko, s katero osvoji trdnjavo.
V Sloveniji so nam strici v zadnjih desetih, dvanajstih letih ponudili kar nekaj generalov in celo generalico, pa so žal vsi bili brez vojske.
Če želiš osvojiti vlado, potem je potrebna poleg generala še vojska, saj je potrebno zasesti ministraska mesta, pa mesta sekretarjev pa mesta direkrorjev in tako dalje.
General sam ne pomeni nič. Če ima vsaj malo pojma o vojskovanju ve, da na tak način ne more zmagati.
Vsi dosedanji generali z genaralico vred so po zmagi kmalu nasedli in pripeljali vojsko v poraz.
Enako se obeta tudi na prihodnih volitvah, če bodo strici ponudili naivnim volivcem generala brez vojske.
Generala je še lahko ustvariti. Enega, ki nima morale in se proda, pač nabildaš in ga prehvališ, zavedeš volivce in ga ustoličiš. Težko, nemogoče pa je ustvariti vojsko, ki naj takšnega generala podpre. Tukaj je problem.
Predpostavimo, da se bo vojska formirala iz sedanjih poslancev opozicije. Ali si sploh kateri poslanec opozicija zasluži mesto ministra?
Zalo pomembno bo tudi kakšna bo kolaicija.
Nova stranka, ki jo bo vodili ponujeni general, bo morala zajeti nekaj eksemplarjev iz sedanje levičarske baze, recimo Moedendoreferja in Trčka. Kljub vsemu bo vodilna struja nove koalicija delovala na osi Levica - SD, kar pomeni, da bo vlada skrajno leva. General, kakršen že bo, se bo moral temu pokoriti, če tudi se bo volicvem predstavil kot goreč vernik.
Program, ki ga lahko tak povzpetnik pripravi je lahko samo pot nazaj v samoupravni socializem po tisti znani: "druže Tito mi ti se kunem, da sa tvoga puta ne skrenemo".
In kaj lahko pričakujemo?
Ali popolno diktaturo in pot Venezuele, ali pa predčsani razpad druščine, kateri že, in še nekaj izgubljenih let za Slovenijo.
Kdaj bo prišel čas, ko se mafija ne bo več mogla poigravatai z naivnimi volivci?
Slavec
Aleksander Čeferin je po dolgoletnem zagovarjanju najpodlejših slovenskih
barab ter druženju z njimi izgubil občutek za moralo:
.
Agnellija je zmerjal z zlobno kačo,
pogoltno si je v krizi dvignil plačo;
katarskemu mogotcu vdano služi,
s tiranom Lukašenkom rad se druži.
Kraševka
Čestitke za PESNIŠKI dar. Vendar je pesem pomenljiva. Mene so starši učili: "Povej mi s kom se družiš, pa ti povem, kdo si. Če še nisi, pa boš postal." In s takimi, kot jih je Čeferin zagovarjal, se je z njimi veliko družil in se tudi od njih marsikaj NAUČIL. To se pravi, postal jim je podoben.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.