Poznavalci politike opozarjajo na šibkosti pri delovanju vlade, a hkrati ostajajo močno kritični do opozicije

Rok Čakš
8

Po konstruktivni nezaupnici in seriji sledečih interpelacij ter pred napovedanim poskusom ustavne obtožbe predsednika vlade, ki bo obravnavan v maju, je bil letošnji april za odtenek manj pester mesec v sicer zelo intenzivnem notranjepolitičnem obdobju.

Morda tudi zato večjih sprememb na naši lestvici uspešnosti delovanja slovenskih politikov, glede na marec, ni prinesel. 

Poznavalci politike, sodelujoči v našem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov, so namreč že drugi mesec zapored najbolje ocenili ministra za infrastrukturo, Jerneja Vrtovca, na zadnjih mestih in torej med najmanj uspešnimi politiki pa sta se Tanja Fajon in Marjan Šarec zgolj zamenjala.

Je pa aprilska povprečna ocena Janševe vlade najnižja do sedaj in je na nivoju prve ocene dela uspešnosti Šarčeve vlade, ki so jo sodelujoči analitiki le-tej podelili ob zagonu našega projekta, januarja 2019. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miro Haček, Igor Vovk, Ivan Puc, dr. Žiga Turk, Aljuš Pertinač, Luka Lisjak Gabrijelčič, Sebastjan Jeretič, dr. Matevž Tomšič, Sašo Ornik, Bojan Požar, Marko Pavličič, Marko Balažic, Rok Čakš

Povprečna ocena uspešnosti delovanja političnih strank sicer že nekaj mesecev pada, a na vrhu ostaja Nova Slovenija, uspešnost delovanja katere sodelujoči analitiki praviloma ocenjujejo zelo prizanesljivo, kljub temu, da ji resnega preboja pri javnomnenjski podpori še vedno ne uspe doseči. Glavna vladna stranka SDS ostaja druga, SNS pa tretja, kot je bila tudi prejšnji mesec.

A SLS je, glede na marec, prehitela Levica, kljub porazu na ustavnem sodišču glede referenduma o investicijah v Slovensko vojsko in padanju rejtingov v anketah.

Na dnu z najnižjima povprečnima ocenama kot mesec poprej, ostajata LMŠ in DeSUS.

“Razmerja med političnimi strankami so precej zabetonirana, vključno z javnomnenjskimi trendi,” opaža Bojan Požar. In hkrati opozarja na dejstvo, da se SDS, ob vsem tem, kar se na sceni dogaja, dejansko drži zelo dobro. “Rahel vzpon NSi, rahlo utrditev SD na vrhu opozicije ter vedno več javnomnenjske podpore posameznim strankam znotraj projekta Povežimo Slovenijo, zlasti Zelenih, čeprav nisem ravno prepričan, da ljudje ob tem konkretno pomislijo na Andreja Čuša,” pravi Požar. In dodaja, da si lahko večjo strankarsko dinamiko zagotovo spet obetamo po junijskem kongresu DeSusa.
“V glavnem politika kot celota ne daje vtisa, da dela za ljudi, ampak se bolj med sabo prička. Vlada ne more spregledati protestov, hkrati pa je čedalje bolj jasno, da je protesti ne ogrožajo,” pravi Marko Pavlišič

Dr. Žiga Turk izpostavlja, da se zadeve ponavljajo. “Opozicija maje pozicijo, ulica maje pozicijo, pozicija ne popušča … Odpade pa vsake toliko kak poslanec pozicije … tudi zato, ker se včasih zdi, da je delu vlade glede tega vseeno.”

Aljuš Pertinač pa opozarja, da ima od vseh strank, parlamentarnih ali neparlamentarnih, edino SDS stabilno podporo in je odporna oziroma neobčutljiva na aktualno dnevno politično dogajanje oziroma nihanja v preferencah volilnega telesa.

Med prvokategornike se je vrnil Matej Tonin

Lestvici najbolj in najmanj uspešnih politikov meseca zgledata precej podobno kot v marcu, z nekaj razlikami. V oči bode ponovna vrnitev predsednika NSi Mateja Tonina, ki ga sodelujoči poznavalci politike zadnje mesece niso ravno pogosto omenjali – niti v pozitivnem, niti v negativnem smislu. Zdaj se Tonin vrača na krilih uspeha na ustavnem sodišču, ki je preprečilo referendum o investicijah v Slovensko vojsko, kar je nedvomno velika Toninova politična zmaga. Hkrati pa poraz Levice in Luke Mesca, ki se je, tudi zaradi tega, znašel na lestvici neuspešnih politikov meseca. Tudi njega namreč, kot Tonina, prejšnje mesece ni bilo tako med uspešneži kot neuspešneži.

Na vrhu lestvice uspešnih pa, sicer drugi mesec zapored, ostaja minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Pri neuspešnežih pa sta se na prvih dveh mestih Tanja Fajon in Marjan Šarec zgolj zamenjala. Je pa tokrat med neuspešneži naplavilo kar nekaj novincev, na neuspešnost delovanja katerih pa so praviloma opozorili posamezni komentatorji, ki so jim dodelili po 5 točk.

Ponovno pa je zanimivih nekaj kontradiktornih ocen. Igor Zorčič, ki je za zdaj uspešno ubranil pozicijo predsednika državnega zbora, je denimo od sodelujočih analitikov dobil 14 točk za uspešnost, a hkrati tudi 11 negativnih točk – torej za neuspešnost. Podobno Zdravko Počivalšek, ki je dobil enako število točk za uspešnost kot za neuspešnost, kar se je nevtraliziralo. Predsednik vlade Janša pa je denimo ob 11 točkah za uspešnost dobil tudi 5 točk za neuspešnost.

 

“Minister Vrtovec nadaljuje delo in dobro komunikacijo, Janša pa ne glede na vse krmari vlado proti predsedovanju EU in rednim volitvam. Hkrati pa ne moremo spregledati zmede glede mature in cepljenja. Čoklova in Desusova kalvarija pa govorijo kar sami zase,” je ocena Marka Pavlišiča.

Kot pravi Bojan Požar, je Tonina kot uspešnega ovrednotil predvsem zaradi dosežka pri financiranju Slovenske vojske in pri “nevtralizaciji” Ljudmile Novak ter njenih zrežiranih javnih napadih na vlado, motiviranih z njenimi naivnimi osebnimi ambicijami na prihodnjih predsedniških volitvah. Tanjo Fajon pa je kot neuspešno ocenil zaradi že skoraj dokazanega sodelovanja pri spletki, imenovani non-paper, kjer se pokaže, da celo ugled ter pozicija Slovenije oziroma lastne države v svetu ni pomembna, ko gre, pri nekaterih, za ozke politične interese in boj za oblast.

Aljuš Petinač pa poudarja, da so najuspešnejši politiki tisti, ki se jih nič ne prime in se uspejo obdržati na položaju. Najmanj uspešni politiki so tisti, ki se izjemno trudijo pa jim skoraj nič ne uspe.

Ocena dela vlade še vedno pada

Klik za povečavo

3. Janševa vlada je v začetku svojega mandata pred letom dni za april prejela zelo visoko povprečno oceno, 3,71. Od takrat je, z nekaj nihanji, šlo v glavnem navzdol, do najnižjega povprečja 2,62 za delo v minulem aprilu.

A ta ocena je še vedno boljša od večine ocen, ki jih je za svoje delo od sodelujočih analitikov prejemala Šarčeva vlada. Povprečna ocena dela te se je ob odstopu njenega prvega človeka marca lani ustavila pri 1,21.

“Skupna ocena dobro, torej nekje sredina,” pravi Bojan Požar. “Kot hud poraz vladne koalicije pa ocenjujem padec zakona o superagencijah v državnem zboru ter nezmožnost zaprtja zgodbe z STA, ki – po nepotrebnem, pač poznavajoč okoliščine – postaja ključna nit kritik Janše in te vlade v tujih medijih, pa tudi nekaterih tujih institucijah, ne glede na upravičenost ali neupravičenost teh kritik.”

Aljuš Pertinač pa poudarja, da je vlada opravilno sposobna in deluje. “V dobro ji gre šteti, da nadaljuje s pripravami na predsedovanje EU in da ji epidemiološke številke, tako kot drugod po Evropi, gredo na roko. Po drugi strani je glasovanje ob zakonskem predlogu za združitev nadzornih agencij pokazalo, da vlada nima trdne večine v parlamentu, kar bo bistveno zmanjšalo njeno zakonodajno moč in preprečilo celovito izvajanje njenega programa.”

8 KOMENTARJI

  1. To ni nobena ocena uspešnosti politikov, ki bi imela neko splošno težo dometa politika ali stranke, To je kot ugotavlja Kremeniti ampak seznam želja, kot pri Mediani in Ninamedji, kdo naj bi bil med ljudmi uspešen. Le da Domovina nima niti slučajno takega vpliva in dometa med volivci kot omenjeni Ninamedija in Mediana.

  2. Sama Zorčiča nikakor ne vidim v družbi POZITIVNIH.
    Prav pod vodstvom Zorčiča, je kultura vodenja DZ, na najnižji točki v vsej zgodovini. Sam Zorčič, pa je iz pokončnega moža, postal bolj “spužva Levice”, ki ga uporablja KUL le za RUŠENJE vlade.

    VLADA se trudi po vseh svojih močeh – in glede na to, da ji Levica MEČE POLENA POD NOGE, lahko tej vladi samo čestitami. Jaz bi ji dala vsekakor več %uspešnosti.

    Ali je imela še katera vlada v Sloveniji toliko “ANARHISTOV-ustajnikov”, ki bi pomagali RUŠITI Slovenijo. Kar je najhujše, se Ustajnikom pridružuje celo US in ne dovoli UKREPOV za zajezitev EPIDEMIJE.

    Ali se sodniki zavedajo, da ne delajo “dešpet” samo JJ, ampak VSEM DRŽAVLJANOM, ker se zaradi širjenja Covida, moramo spopadati z boleznijo in gospodarskimi dejavnostmi. Glede tega bi bilo dobro tudi oceniti sodnike z NEGATIVNO OCENO. Saj dejansko škodujejo vsem Slovencem.

    Prav danes je pri jutranjih poročilih poročal Radio Trst, da je sodišče v Kopru razsodilo, da ljudem, ki ne nosijo MASK na javnih mestih, NI POTREBNO PLAČATI KAZNI za prekršek.
    V Zamejstvu so velike kazni, če kdo krši pravila, ki so namenjena zajezitvi širjenja Covida. Zato se naši Zamejci tega držijo in imajo res mnogo manjši % okužb.

    Zamisliti se je potrebno, kako lahko POLICIJA in Hojs omejujejo protestnike, če jih samo SODIŠČE ščiti. Glavni PENALIST Dragan Petrovc, pa vspodbuja množične proteste, skupaj s SODNIKI in našo RTV.

    Čestitke vladi, ki kljub tako TEŽKIM RAZMERAM, uspe tako dobro voditi DRŽAVO!

  3. O okusih, pravijo, naj se ne razpravlja.
    In to naj velja tudi za profesionalne “poznavalce” gibanj v aktualnem političnem močvirju, ki jih očara že kak odstotek pribitka na lestvici katere od agencij za potvarjanje javnega mnenja, ali kaka odločitev US, DZ ali Vlade RS, ki je po srečnem naključju “zakotalila zlato jabolko” v naročje Tonina, Vrtovca ali Poklukarja.
    Kot da se aktualna vlada z večino ministrov dnevno ne bi soočala z nadaljevanjem zdravstvene krize in z vsemi njenimi posledicami, kot da bi ministri delovali v “rajskih razmerah” brez popadljive parlamentarne in izven-parlamentarne opozicije, brez medijske vojne od doma in iz tujine, kot da bi bilo spraviti skupaj srednjeročni načrt porabe nepovratnih in posojilnih sredstev iz EU “mačji kašelj”, itd., ipd.
    Skratka, po samovoljni presoji umnih “političnih analitikov” je med slabovidnimi slovenskimi političnimi prvaki lahko kdaj tudi enooki – kralj.

  4. Rezultate napiše tisti, ki izvaja anketo. Tako kot je povedal Stalin: po volitvah zapiše rezultate tisti, ki jih je štel. Ninanana, ne zavajajte naroda!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime