Poročilo EK o vladavini prava: Komisarka Jourová pri ocenjevanju medijske svobode bolj na liniji z Golobovo oblastjo

Evropska komisija je danes predstavila četrto poročilo o vladavini prava v državah članicah EU. To med drugim vsebuje pregled sprememb na področju pravne države v Uniji in razvoj v posameznih državah članicah, seveda tudi v Sloveniji.

Že pred objavo je bilo neuradno govora o tem, da lahko Slovenija pričakuje boljšo oceno kot lani

Letno poročilo o stanju pravne države sicer preučuje razvoj dogodkov v državah članicah na štirih področjih: pravosodni sistem, boj proti korupciji, svoboda in pluralnost medijev ter sistem zavor in ravnovesij.

Že pred samo objavo poročila se je neuradno izvedelo, da lahko Slovenija pričakuje oceno o izboljšanju in napredku na nekaterih področjih, med drugim tako glede svobode medijev kot tudi pravosodnega sistema. Kljub vsemu pa se je neuradno izvedelo tudi, da obstajajo tudi pomisleki pri napredku glede določenih tematik.

Kot se verjetno še spomnite, je za lansko leto Komisija v zvezi s Slovenijo opozorila na slabšanje položaja novinarjev. Med priporočili za Slovenijo sta bila tako lani vzpostavitev pravnih in drugih varovalk za zaščito novinarjev, predvsem na spletu, in tako kot v nekaterih drugih državah tudi okrepitev neodvisnosti javnih medijev.

In seveda, kot je bilo moč pričakovati, je Slovenija na koncu, vsaj po ugotovitvah iz poročila, napredovala. Pogledali si bomo, kaj je glede vsakega področja povedala Evropska komisija.

Pravosodje

Na področju pravosodja je bil za Slovenijo ugotovljen določen napredek pri zagotavljanju, da pravila o parlamentarnih preiskavah vsebujejo ustrezne varovalke za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev, v zvezi s čimer je bila Slovenija lani opozorjena na pomanjkljivosti pri teh pravilih.

Kljub vsemu v Komisiji Sloveniji priporočajo, naj nadaljuje s prizadevanji na področju varovalk. Sprejeti bi morali tudi ustrezno reformo na področju imenovanj sodnikov, s čimer bi prišlo do varovalk za neodvisnost sodstva. Morali bi tudi sprejeti ukrepe za dvig prejemkov sodnikov in državnih tožilcev.

Mediji

Glede medijev je po besedah Komisije opaziti »ugodnejšo klimo«, finančno stanje Slovenske tiskovne agencije pa se je glede na lansko leto popravilo. Slovenija je v celoti izvedla priporočilo o krepitvi pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega upravljanja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, so še zapisali v Bruslju.

Glede zakona o RTV so v Komisiji zapisali, da z novimi pravili organov vodenja in upravljanja ne imenuje več parlament, kar naj bi omogočilo manjši politični vpliv katerekoli vlade na RTV Slovenija. Na novo sprejeta pravila naj bi okrepila neodvisno upravljanje in uredniško neodvisnost zavoda. Kljub vsemu pa Slovenija podobno kot lani ni storila nič na področju vzpostavitve zakonodajnih zaščitnih ukrepov za zaščito novinarjev.

Slovenijo je na področju medijskega pluralizma Komisija vseeno vključila k državam z visokim tveganjem (high risk), kamor spadajo še Hrvaška, Ciper, Grčija in Malta, države z zelo visokim tveganjem (very high risk) pa so Bolgarija, Poljska, Romunija in Madžarska.

Protikorupcijska strategija

Glede boja proti korupciji je Slovenija v celoti upoštevala priporočilo o odpravi ovir za preiskovanje in pregon primerov korupcije, med drugim tudi z zagotovitvijo operativne avtonomije Nacionalnega preiskovalnega urada, povečanjem sredstev državnega tožilstva in revizijo glede zastaranja. Nekaj napredka je bilo storjenega tudi na področju izvajanja protikorupcijske strategije.

Je pa Sloveniji Komisija vseeno priporočila, naj sprejme novo protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt s konkretnimi ukrepi in časovnim okvirom za njihovo izvajanje ter ukrepi prizadevanja za zagotovitev evidence preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v korupcijskih kaznivih dejanjih, tudi v zadevah na visoki ravni.

Slovenija je poleg tega v celoti upoštevala lansko priporočilo o zagotavljanju potrebnih varovalk za finančno avtonomijo neodvisnih organov.

Zver: Jourová ne more biti nepristranski ocenjevalec stanja vladavine prava

Na Twitterju pa se je še pred objavo samega poročila oglasil evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke (in SDS v Sloveniji) Milan Zver.

Poudaril je, da sta ga spisala podpredsednica Evropske Komisije Vera Jourová in Didier Reynders, evropski komisar za pravosodje. Po Zverovih besedah Jourová zaradi javne podpore »spornega zakona o RTV Slovenija« in označitve prejšnje vlade za razlog nazadovanja vladavine prava ne more biti nepristranski ocenjevalec stanja vladavine prava v katerikoli državi članici Evropske unije.