Civilna iniciativa na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper ustavnega sodnika Accetta

Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) je na specializirano državno tožilstvo podala naznanilo utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja zoper ustavnega sodnika Mateja Accetta. »Sprememba stališča Ustavnega sodišča po sestanku z Vero Jourovo, od zadržanja do odprave zadržanja zakona o RTV, kaže na nesporno zlorabo uradnega položaja in prestop uradnih pravic za olajšanje političnih ciljev vlade Roberta Goloba,« so izpostavili.

V naznanilo so zapisali, da je nesporno, da je takratni predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto na sestanku z nekdanjo evropsko komisarko, takratno podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo, dovolil razpravo o odprti sodni zadevi. Ocenili so, da to predstavlja prestop meje sodniške neodvisnosti. Kot predsednik Ustavnega sodišča je bil po besedah Iniciative dolžan zavrniti kakršenkoli zunanji vpliv iz evropskih institucij ali vlade, saj to krši Zakon o ustavnem sodišču (ZUS-1) in evropske standarde (6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah). »Sprememba stališča Ustavnega sodišča po sestanku, od zadržanja do odprave zadržanja zakona o RTV, kaže na nesporno zlorabo uradnega položaja in prestop uradnih pravic za olajšanje političnih ciljev vlade Roberta Goloba,« so izpostavili.

V obsežni obrazložitvi so še pojasnili, da je Accetto marca 2023 z Jourovo, kljub prvotnim zanikanjem, razpravljal o noveli zakona o RTV Slovenija. To po oceni Iniciative predstavlja kaznivo dejanje po 257/I-II. členu KZ-1 (zloraba uradnega položaja). Po njihovih navedbah utemeljeni razlogi za sum, da je Accetto izvršil očitano kaznivo dejanje, izhajajo iz razkritih dokumentov Evropske komisije, 17. oktobra 2025. V tretji točki dokumenta, namenjenega pripravi na srečanje tedanje podpredsednice evropske komisije s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča, piše, da naj Jourova »poišče priložnost, da preveri stališča predsednika ustavnega sodišča o novem zakonu o RTV Slovenija«.

Zver je s tožbo dosegel, da je Evropska komisija razkrila sporno alinejo

Zakon o RTV je bil takrat zadržan v presoji ustavnega sodišča, razkritje vsebine dokumenta pa je od Evropske komisije zahtevalo Sodišče EU – po tem ko se je nanj obrnil evropski poslanec Milan Zver. »Vera Jourova je v sodelovanju s svojim političnim zaveznikom Robertom Golobom prišla v Slovenijo z namenom vplivati na predsednika ustavnega sodišča, da omogoči uveljavitev zakona, s katerim je vlada prevzela RTV,« so povzeli Zverove besede. Po oceni Zvera s tem vse kasnejše dogajanje, nenadna sprememba odločitve sodišča, odprava začasnega zadržanja in politična zamenjava vodstva RTV, dobiva jasen kontekst. »Ta dokument je dokaz, da je Evropska komisija delovala politično, da je vplivala na sodno vejo oblasti države članice in da je nato več kot dve leti zavlačevala z razkritjem resnice,« so navedli v obrazložitvi.

Kmalu po obisku Jourove je ustavno sodišče odpravilo zadržanje izvajanja novele zakona o RTV

Kot so zapisali v nadaljevanju, dokumenti kažejo, da je Accetto na sestanku z Jourovo razpravljal o odprti zadevi pred ustavnim sodiščem, noveli zakona o RTV Slovenija, kar je nesporno vplivalo na odpravo zadržanja izvajanja zakona. Dober teden dni po obisku evropske komisarke je namreč ustavno sodišče odpravilo zadržanje izvajanja zakona, pri čemer je bil pri tajnem glasovanju ustavnih sodnikov, rezultat 5:4 v korist odprave zadržanja novele zakona o RTV. Matej Accetto se pri glasovanju ni izločil in tako obstaja verjetnost, da je prav njegov glas presodil v korist zagovornikov zakona. »To dejanje je zagotovo sprožilo in omogočilo politične spremembe v vodstvu RTV, ki so privedle do nezakonitih odpustov novinarjev, npr. Valentina Areha in drugih, kar potrjujejo delovna sodišča,« so pojasnili.  

Accetto in Joureva sta sprva zanikala razpravo o tej temi. »Tako te kršitve nesporno izkazujejo tudi kršitev neodvisnosti sodstva (125. člen Ustave RS), Kodeksa sodniške etike in načela pravne države (2. člen Ustave RS). Subjekt kaznivega dejanja, uradna oseba Matej Accetto kot predsednik Ustavnega sodišča nedvomno ustreza opredelitvi »uradne osebe« po KZ-1, saj opravlja uradne naloge v državnem organu. Člen 257/I-II KZ-1 RS eksplicitno vključuje take osebe, ki imajo avtoriteto in dolžnosti, povezane z javno oblastjo, še posebej najvišji predstavnik sodne oblasti v državi,« so navedli in dodali, da se zloraba uradnega položaja ali prestop meja uradnih pravic kaže tudi v tem, da je Accetto dopustil razpravo o odprti sodni zadevi, kar predstavlja prestop meja sodniške neodvisnosti. Kot predsednik US je dolžan zavrniti kakršenkoli zunanji vpliv iz evropskih institucij ali vlade, saj gre po navedbah Iniciative za kršitev Zakona o ustavnem sodišču (ZUS-1) in evropskih standardov (člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah). Sprememba stališča ustavnega sodišča po sestanku po njihovem mnenju kaže na morebitno izrabo položaja za olajšanje političnih ciljev vlade Roberta Goloba.

V Iniciativi so ocenili, da je Accetto je s tem dejanjem opustil uradno dolžnost, poleg tega je z dejanjem pridobil nepremoženjsko korist vladi, enostransko politično stabilnost izključno Golobovi vladi, depolitizacijo RTV v korist trenutne oblasti ali celo v korist evropski komisarki Veri Jourovi – s podporo evropskim ciljem glede medijske svobode. Njegovo nezakonito dejanje je posledično privedlo do škode novinarjem RTV z nezakonitimi odpusti, izgubo delovnih mest in finančno škodo, kot so ugotovila delovna sodišča. Škoda je nastala tudi za RTV kot javni zavod ter za pravno državo.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija je Državni zbor sprejel 21. julija 2022. Pobudo za oceno ustavnosti novele, vključno s predlogom za začasno zadržanje sta vložila pravnik Matej Avbelj in takratni predsednik programskega sveta RTV Peter Gregorčič, pobudnik je bil tudi takratni v. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough.

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvrševanje dela 23. ter 24. in 25. člena. Navedeni členi govorijo o konstituiranju novega 17-članskega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. V tistem času so bili člani sveta že imenovanii, a zaradi zadržanja še niso nastopili mandatov. Začasno zadržanje vladnega zakona o RTV Slovenija je ustavno sodišče odpravilo proti koncu maja 2023. Kot so poročali na Televiziji Slovenija, naj bi po njihovih neuradnih informacijah za umik zadržanja glasovali Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Proti naj bi glasoval Rok Svetlič, sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič pa naj ne bi glasovala – kar je v neskladju z izrecno ureditvijo v zakonu o ustavnem sodišču. Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon sta bila izločena. »Matej Accetto in Rajko Knez, ki sta februarja podprla zadržanje novele, sta tokrat očitno glasovala drugače,« so opazili na MMC.

Na ustavnem sodišču zavrnili, da bi Accetto in Jourova govorila o odprti zadevi

Na ustavnem sodišču so v odzivu na razkritje dokumenta oz. skrite alineje zatrdili, da opomnik ne spremeni dejstva, da na sestanku Accetto in Jourova nista govorila o nobeni odprti zadevi, ki jo je v tistem času ali jo še danes obravnava ustavno sodišče. Po navedbah sodišča je bila tema njunega pogovora vprašanje varstva načela pravne države v Evropski uniji ter učinkovanja evropskega prava v Sloveniji in drugih državah članicah EU, pa tudi delovanja ustavnega sodišča in priporočil, ki so se v poročilu Evropske komisije o stanju pravne države za leto 2022 nanašala na Republiko Slovenijo. »Vmešavanje organov oblasti ali katerekoli tretje osebe v odločanja ustavnega sodišča bi pomenilo kršitev neodvisnosti ustavnega sodišča in načel pravne države. Takega vmešavanja v svoje delo sodišče nikoli ni in tudi ne bo dopustilo,« so še zatrdili.

V zvezi z razkrito sporno vsebino internega opomnika Evropske komisije, je izjavo podal tudi Accetto. Opozoril je, da gre za besedilo iz internega opomnika, z vsebino pa do minulega petka sam ni bil seznanjen. Poudaril je, da o zadevi RTV ali o drugih odprtih zadevah z Jourovo nista govorila. Po njegovih besedah srečanje v nobenem primeru ne bi moglo vplivati na odločanje Ustavnega sodišča. Da je Evropska komisija pred srečanjem v opomnik uvrstila tak pogovor - čeprav je namero kasneje opustila - je Accetto označil za graje vredno, saj je v nasprotju s temeljnimi postulati načela pravne države. Tudi iz Evropske komisije so sporočili, da se o zadevi RTV nista pogovarjala.

EU sodišče zavrnilo Zverove navedbe, da je Jourova zlorabila svoja pooblastila

Spomnimo, Evropska komisija je 17. oktobra razkrila zloglasno tretjo točko opomnika »Kaj želimo od Accetta«. V njej je navedeno natančno tisto, kar je pričakoval evropski poslanec Milan Zver, na čigar pobudo je Evropsko sodišče prisililo komisijo k razkritju. V tej tretji točki namreč piše, da naj podpredsednica Evropske komisije, tedaj Vera Jourova, »poišče priložnost, da preveri stališča predsednika Ustavnega sodišča o novem zakonu o RTV Slovenija«.

Zver je zahteval takojšnjo odločitev ustavnega sodišča o protiustavnosti zakona o RTVS in takojšen odstop sodnika Mateja Accetta. K odgovornosti je pozval tudi nekdanjo komisarko Jourovo, ki po Zverovi oceni ne bi smela nikoli več opravljati nobene javne funkcije, ter javnemu opravičilu Evropske komisije novinarjem, urednikom, vodstvu RTVS in slovenski javnosti, ki »je bila žrtev manipulacije«.

Medtem ko je sodišče EU sicer delno ugodilo Zverovi tožbi (razveljavili so sklep Evropske komisije, s katerim je delno zavrnila Zverovo zahtevo za dostop do dokumentacije glede obiska Jourove v Sloveniji), je med drugim zavrnilo njegovo navedbo, da je nekdanja podpredsednica komisije, pristojna za preglednost, zlorabila svoja pooblastila.