Politika meseca Anže Logar in Miha Kordiš, osmoljenca Luka Mesec in Danijel Bešič Loredan

Rok Čakš

Fotomontaža: Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK
Anže Logar ni več sam na vrhu najuspešnejših politikov meseca. Tokrat se je obenj s povsem enakim povprečjem zavihtel spretni poslanec Levice, Miha Kordiš, ki je v kongresni sagi te stranke v kot, a ne levi, stisnil do sedaj nesporni prvi obraz levih radikalcev, Luko Mesca.

Mesec je po izrečeni nezaupnici v lastni stranki, ki ga zna stati mesta "koordinatorja", osvojil neugledno titulo najmanj uspešnega politika meseca junija, ki si jo po oceni poznavalcev politike, sodelujočih v našem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov, deli z ministrom na udaru, Danijelom Bešičem Loredanom. 

Povprečna ocena dela vlade Roberta Goloba je ponovno zdrsnila pod nivo, s katerim se v našem šolskem sistemu zadovoljijo tisti, ki so srečni, če poletne počitnice dočakajo brez popravnih izpitov ali ponavljanja razreda. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah minimalizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, Marko Pavlišič, dr. Matevž Tomšič, Alen Salihović, dr. Žiga Turk, Igor Vovk, Sašo Ornik, Tino Mamić, Rok Čakš


Politik SDS s svojeglavimi ambicijami, Anže Logar, je že nekaj mesecev stalnica vrha naše lestvice najuspešnejših politikov meseca, sestavljenih s pomočjo ocen, ki jih podelijo k projektu povabljeni poznavalci slovenskega političnega utripa. Občasno se mu ob bok postavi še kdo. Tokrat je podvig prvič uspel najbolj radikalnemu politiku našega parlamentarizma zadnjih let, Mihi Kordišu. Po hudem porazu na slovenskih predsedniških volitvah, kjer je zbral zgolj 2,81 odstotka glasov, najmanj med vsemi kandidati, si je dolgo lizal rane v levem kotu najbolj leve slovenske stranke. Na razvlečenem junijskem kongresu pa je z levega krila naskočil bolj pragmatično in od sladkosti oblasti omehčano vodstvo stranke, ki ga pooseblja Luka Mesec. Kordiševi somišljeniki so zasedli 15 od 25 voljenih mest v svetu stranke, sam pa je prejel največ glasov, medtem ko je bil koordinator Mesec šele četrti.

Razplet levega udara v Levici še ni povsem izkristaliziran in se bo na naši lestvici zagotovo odrazil konec poletja, ko jo bomo spet pripravili. Vsaj do takrat pa bo na visokem tretjem mestu najbolj uspešnih politikov junija ostala zunanja ministrica Tanja Fajon. Predsednica SD-ja je bolj vajena visokih (oziroma nizkih) mest med najmanj uspešnimi politiki meseca, a tokrat jo je v stratosfero izstrelila uspešna kandidatura Slovenije za Varnostni svet Združenih narodov.

Janez Janša je s povprečno oceno 3,33 tokrat na četrtem mestu, kar je bolje kot maja, ko ga med desetimi najuspešnejšimi sploh ni bilo. Po izvrstnem debiju je kanček zdrsnil poslanec NSi Aleksander Reberšek, a v tolažbo mu je lahko, da je trenutno najbolje uvrščeni politik svoje stranke. Kar trije krščansko-demokratski prvokategorniki so se razvrstili tik pod njim, deseterico najbolj uspešnih pa zaokrožata SDS-ova Jelka Godec in SD-jev minister za gospodarstvo Matjaž Han.



"Da je Slovenija postala članica varnostnega sveta OZN si lahko pripiše Tanja Fajon, čeprav seveda za to ni zaslužna le ona, ji pa zasluge pripadajo s funkcijo zunanje ministrice," visoko uvrstitev Fajonove argumentira Marko Pavlišič. Kot pravi nekdanji poslanec Državljanske liste, je Luka Mesec dobil lepo klofuto s strani Mihe Kordiša, čeprav slednji pravi, da ga funkcija koordinatorja stranke ne zanima. "Ampak vsekakor je to poraz enega in zmaga drugega," dodaja. Predsednici pa se, dodaja Pavlišič, čedalje pogosteje dogaja, da jo zasenči bivši predsednik Borut Pahor, ki dejansko sedaj nima nobene omembe vredne funkcije.

Da je izvolitev v Varnostni svet ZN velik diplomatski uspeh, izpostavlja tudi odgovorni urednik tednika Domovina, Tino Mamić. "Gotovo so bile ključne okoliščine, saj je Rusija z Belorusijo v tem trenutku na morda najnižji točki ugleda v mednarodni javnosti v zadnjih letih. A ne glede na to so bili v pravem trenutku na pravem mestu tako Janša in Logar, ki sta kandidaturo vložila, kot Fajonova, ki je zaključila lobiranje," meni. "Roko na srce je Fajonovi uslugo naredil aparat zunanjega ministrstva, ki je deloval precej avtonomno, Robert Golob, ki si vsega skupaj sploh ni želel, pa na srečo ali zaradi svoje nesposobnosti, projekta ni podpiral, a tudi ne oviral," dodaja Mamić.

Alen Salihović medtem opaža, da predsednika vlade bo kot ljudstvo zanima ukvarjanje s prestižem. "To nas bo še drago stalo, kot tudi njegova nova boljša polovica," ocenjuje. "Mislim, da kazanje za vsako ceno z njo, tam pa ostaja sesuto zdravstvo, ki mu minister ni kos, da o kaosu pri novem zakonu o dolgotrajni oskrbi ne izgubljam besed, ne bo obrodilo sadov. Še manj pa všečnosti pri volivcih, ki toliko denarja, kot ga premier in njegova porabita na enem potovanju, ne vidijo v več mesecih ali celo letu."  Po mnenju novinarja Radia Ognjišče in voditelja oddaje Vroča tema na Domovini vse bolj postaja jasno, da je eden velikih kreatorjev vladne politike tudi ljubljanski župan.

Najbolj neuspešna minister za zdravje in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti


Medtem ko Luka Mesec ni reden gost deseterice najmanj uspešnih politikov meseca in je Danijel Bešič Loredan svojo politično kariero začel med deseterico uspešnežev, sta danes s povprečno oceno 1,44 združena na zadnjem mestu med ocenjevanimi, oziroma pravilneje rečeno, na prvem mestu najmanj uspešnih politikov v juniju. Le malo za njima zaostaja predsednik vlade Robert Golob, ki je titulo najbolj uspešnega osvojil po volilni zmagi maja lani, manj ugledno titulo najmanj uspešnega pa marca letos. Prejšnji mesec je bil na 8. mestu najbolj uspešnih.

Omenjeni trojki sledita predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in najmanj uspešna političarka maja, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Vodja poslancev Svobode, Borut Sajovic, nikoli ni bil višje, kar pa ne velja za predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki se je v neugledni družbi najbolj neuspešnih znašla prvič. Sledi še peterica z enako povprečno oceno 2,33.


Ocena dela vlade zopet navzdol


Po aprilu in maju, v katerih je vlada za svoje delo od analitikov prejela (dobro) dvojko, je povprečna ocena junija nižja od šolske pozitivne ocene.

Sašo Ornik ugotavlja, da je vlada Robert Goloba na prelomnici, kar se morda še ne vidi tako dobro, ker so pred nami poletni meseci in dopusti. "Prva znamenja so že tukaj, podpora Gibanju Svoboda počasi pada in bo še nižja, če ne bo zadovoljivega dogovora z javnim sektorjem, pa pozitivnih premikov v zdravstvu." Kot poudarja politični bloger, je odprtih vprašanj kar nekaj in vlada nanje nima dobrih odgovorov, ljudje pa postajajo naveličani obljub. "Najbolj bo trpela Svoboda, ki ima med koalicijskim strankami največjo težo in lahko zaradi tega tudi najbolj pade," dodaja Ornik.

Marko Pavlišič izpostavlja, da se vladi časovnice rušijo na vseh področjih. "Plačna reforma prestavljena, preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prestavljena, pa še civilno družbo so razjezili na različnih področjih," našteva.

"Vse več pokazateljev je, da vlada pod vodstvom Roberta Goloba ne bo uresničila niti ene zaveze," je kritičen tudi Alen Salihović in spominja, da je še uzakonjena kosila za šolarje prestavila v leto 2027. "Žalostno, da nadaljuje s svojo samovšečno politiko, na drugi strani pa sliši zgolj sebe."

Salihović še ugotavlja, da vlada s socialnimi partnerji ne sodeluje, obnaša pa se, kot, da ji je dovolj, da je sama. "In zaenkrat ji to uspeva, tudi zaradi ugodnih glasov v DZ. Kako se bo to odražalo pri javnomnenjskih poizvedbah jeseni, pa je drugo vprašanje." Po njegovih besedah ne gre zanemariti svaril o tem, da bi nas po mesecih visoke inflacije lahko zajela socialna kriza, ki pa je, roko na srce, ta vlada glede na do sedaj videno ne bo obvladala.

Tino Mamić izpostavlja "prvo večjo potezo vladi, ki ni ideološka," in sicer zakon o dolgotrajni oskrbi. "Namesto, da bi izgubljali čas z razveljavitvijo prejšnjega, bi ga lahko dopolnili. A so šli odkrivat toplo vodo." Zdaj, ko so za ideološke projekte porabili ves denar, so si, tako Mamić, morali izmisliti nove davke, ki bodo najbolj obremenile kmete in samostojne podjetnike. "To je noro, saj bo še pospešilo beg možganov."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27