Pogovor z opozicijo: enotnost med damami, z drugačnimi stališči izstopal Mesec
Pogovor z opozicijo, ki smo si ga lahko včeraj zvečer ogledali na prvem programu TV Slovenija, je vodila Mojca Šetinc Pašek.
Pogovarjala se je s predstavniki štirih opozicijskih strank: podpredsednico SDS Jelko Godec, vodjo poslanske skupine ZL Luko Mescem, predsednico NSi Ljudmilo Novak in predsednico ZaAB Alenko Bratušek.
Spregovorili so o sodelovanju med koalicijo in opozicijo ter komentirali nekatere odločitve vlade oziroma pomanjkanje le-teh.
Kot pričakovano je bilo največ časa namenjenega aktualni begunski problematiki ter napadu v Parizu. Poleg tega so komentirali še pripravo proračuna, kadrovanje v SDH, NLB in drugih (para)državnih institucijah, o čemer bodo razpravljali na petkovi izredni seji, ocenili pa so tudi delo vlade in Mira Cerarja. Zaobšli niso tudi napovedanih reform v zdravstvu ter razhajanj vlade s stališči zdravstvene ministrice (najbolj očitno v primeru Baričič).
Najprej so se spopadli z vprašanjem ali gre pri včerajšnji odločitvi Francije, da sočlanice EU zaprosi za pomoč v boju proti terorizmu zgolj za politično gesto ali, kot so to vzeli nekateri mediji, za napoved vojne in kaj to pomeni za Slovenijo.
"Vsekakor smo v vojni, a ne v klasični, ampak v vojni proti terorizmu," je dejala Jelka Godec, Luka Mesec pa je opozoril, da ne bi bilo dobro, če bi napadi v Parizu postali evropski 11. september: "Ne smemo preveč histerizirati situacije. Ne želim si, da bi dogodek postal evropski 11. september v smislu posledic. V ZDA smo po 11. septembru videli zaostrovanje represije navznoter, po drugi strani pa z vojno na Bližnjem vzhodu, ki pa po 10. letih vodimo, kakšne posledice pušča. Terorizma je kvečjemu več, ne manj."
Ljudmila Novak je poudarila, da je potrebno vprašanje terorizma reševati skupaj: "Ta dogodek je zdramil vse države, da se skupaj vsi zavedamo, da je to naš skupen problem. Vedno poudarjam, da je potrebna skupna, enotna akcija vseh svetovnih sil, v tem primeru tudi vseh evropskih držav. Premalo je teh usklajenih akcij."
Alenka Bratušek o širši vojaški akciji pravi: "Zavedati se moramo, da Evropa ni samo privilegij, ampak tudi solidarnost, tudi solidarnost med državami. Evropa je tu zamudila, na mizi bi morala imeti načrt, saj se s terorizmom ne borimo od včeraj. Zdi se mi, da je prav, da so se vse države združile v tem boju in da se mu je priključila tudi Slovenija."
"Terorizem je sredstvo za širjenje strahu," je poudaril Luka Mesec. "Cilj napada na ISIS pa je, da bi v evropski javnosti zasejal strah, da bi jo obrnil radikalno proti beguncem in da bi začele evropske države begunce množično vračati. Ljudje, ki so odšli iz teh držav so za pot zapravili svoje celotno premoženje, da bi prišli v Evropo, ki si jo predstavljajo kot neko obljubljeno deželo. Ko bodo enkrat vrnjeni nazaj, bodo oropani teh svojih sanj in brez premoženja - in ravno take jih želi ISIS. Želi ljudi, ki bodo zagrenjeni, oropani, saj takim je najlažje dati v roke Koran in puško, da se borijo za kalifat."
"Evropa se je narobe rešila reševanja tega problema. Smo podaljšana roka tihotapcev. Ti nam jih dostavljajo do grških otokov, mi pa jih nato prevažamo čez Evropo do Nemčije. Morali bi zagotoviti varna območja zraven teh držav ter tam organizirati življenja," je svoje mnenje izrazila Ljudmila Novak. Poudarila je, da bodo ljudje nad "obljubljeno deželo" Nemčijo razočarani, saj bodo mnogi na pragu revščine ali nezmožni integracije v družbo, kar lahko postane potencialno nevarno za pridobivanje novih teroristov.
Alenka Bratušek je poudarila, da je potrebno problem rešiti na izvoru. "Nikakor pa beguncev ne smemo enačiti s teroristi, kar se v tem trenutku rado namenoma poudarja. Evropa mora stopiti skupaj in najti rešitve nemudoma. Ukrepati je potrebno takoj."
"Potrebno je ločiti med begunci, migranti, ter tistimi teroristi, ki se pojavljajo v množici. Gre za ljudi, ki iščejo boljšo ekonomsko prihodnost. Potrebno je najprej ločiti kdo so begunci, kdo so migranti. Probleme je potrebno reševati tam, kjer se ta kriza pojavlja," je komentirala Jelka Godec ter spregovorila o postavljanju ograj po Evropi. Pri tem je spregovorila o tem, kako je Slovenija prepozno reagirala. Poudarja, da je potrebno varovati schengensko mejo: "Ne smemo se obnašati, kot da smo transport beguncev iz južne na severno mejo."
Pogovarjala se je s predstavniki štirih opozicijskih strank: podpredsednico SDS Jelko Godec, vodjo poslanske skupine ZL Luko Mescem, predsednico NSi Ljudmilo Novak in predsednico ZaAB Alenko Bratušek.
Spregovorili so o sodelovanju med koalicijo in opozicijo ter komentirali nekatere odločitve vlade oziroma pomanjkanje le-teh.
Kot pričakovano je bilo največ časa namenjenega aktualni begunski problematiki ter napadu v Parizu. Poleg tega so komentirali še pripravo proračuna, kadrovanje v SDH, NLB in drugih (para)državnih institucijah, o čemer bodo razpravljali na petkovi izredni seji, ocenili pa so tudi delo vlade in Mira Cerarja. Zaobšli niso tudi napovedanih reform v zdravstvu ter razhajanj vlade s stališči zdravstvene ministrice (najbolj očitno v primeru Baričič).
O vojni s terorizmom
Najprej so se spopadli z vprašanjem ali gre pri včerajšnji odločitvi Francije, da sočlanice EU zaprosi za pomoč v boju proti terorizmu zgolj za politično gesto ali, kot so to vzeli nekateri mediji, za napoved vojne in kaj to pomeni za Slovenijo.
"Vsekakor smo v vojni, a ne v klasični, ampak v vojni proti terorizmu," je dejala Jelka Godec, Luka Mesec pa je opozoril, da ne bi bilo dobro, če bi napadi v Parizu postali evropski 11. september: "Ne smemo preveč histerizirati situacije. Ne želim si, da bi dogodek postal evropski 11. september v smislu posledic. V ZDA smo po 11. septembru videli zaostrovanje represije navznoter, po drugi strani pa z vojno na Bližnjem vzhodu, ki pa po 10. letih vodimo, kakšne posledice pušča. Terorizma je kvečjemu več, ne manj."
Ljudmila Novak je poudarila, da je potrebno vprašanje terorizma reševati skupaj: "Ta dogodek je zdramil vse države, da se skupaj vsi zavedamo, da je to naš skupen problem. Vedno poudarjam, da je potrebna skupna, enotna akcija vseh svetovnih sil, v tem primeru tudi vseh evropskih držav. Premalo je teh usklajenih akcij."
Alenka Bratušek o širši vojaški akciji pravi: "Zavedati se moramo, da Evropa ni samo privilegij, ampak tudi solidarnost, tudi solidarnost med državami. Evropa je tu zamudila, na mizi bi morala imeti načrt, saj se s terorizmom ne borimo od včeraj. Zdi se mi, da je prav, da so se vse države združile v tem boju in da se mu je priključila tudi Slovenija."
Terorizem, strah in migranti
"Terorizem je sredstvo za širjenje strahu," je poudaril Luka Mesec. "Cilj napada na ISIS pa je, da bi v evropski javnosti zasejal strah, da bi jo obrnil radikalno proti beguncem in da bi začele evropske države begunce množično vračati. Ljudje, ki so odšli iz teh držav so za pot zapravili svoje celotno premoženje, da bi prišli v Evropo, ki si jo predstavljajo kot neko obljubljeno deželo. Ko bodo enkrat vrnjeni nazaj, bodo oropani teh svojih sanj in brez premoženja - in ravno take jih želi ISIS. Želi ljudi, ki bodo zagrenjeni, oropani, saj takim je najlažje dati v roke Koran in puško, da se borijo za kalifat."
"Evropa se je narobe rešila reševanja tega problema. Smo podaljšana roka tihotapcev. Ti nam jih dostavljajo do grških otokov, mi pa jih nato prevažamo čez Evropo do Nemčije. Morali bi zagotoviti varna območja zraven teh držav ter tam organizirati življenja," je svoje mnenje izrazila Ljudmila Novak. Poudarila je, da bodo ljudje nad "obljubljeno deželo" Nemčijo razočarani, saj bodo mnogi na pragu revščine ali nezmožni integracije v družbo, kar lahko postane potencialno nevarno za pridobivanje novih teroristov.
Alenka Bratušek je poudarila, da je potrebno problem rešiti na izvoru. "Nikakor pa beguncev ne smemo enačiti s teroristi, kar se v tem trenutku rado namenoma poudarja. Evropa mora stopiti skupaj in najti rešitve nemudoma. Ukrepati je potrebno takoj."
"Potrebno je ločiti med begunci, migranti, ter tistimi teroristi, ki se pojavljajo v množici. Gre za ljudi, ki iščejo boljšo ekonomsko prihodnost. Potrebno je najprej ločiti kdo so begunci, kdo so migranti. Probleme je potrebno reševati tam, kjer se ta kriza pojavlja," je komentirala Jelka Godec ter spregovorila o postavljanju ograj po Evropi. Pri tem je spregovorila o tem, kako je Slovenija prepozno reagirala. Poudarja, da je potrebno varovati schengensko mejo: "Ne smemo se obnašati, kot da smo transport beguncev iz južne na severno mejo."
Zadnje objave
Maljavčevo ministrstvo v odhodu še naprej zaposluje
19. 5. 2026 ob 7:00
Umetnost nagajanja po slovensko
19. 5. 2026 ob 6:00
FOKUS Marka Lotriča potrdil vstop v nastajajočo desnosredinsko koalicijo
19. 5. 2026 ob 0:02
Nov spin: Golob obupano skuša preprečiti Janševo vlado
18. 5. 2026 ob 20:52
V četrtek bodo zazvenele nove melodije sodobne krščanske glasbe
18. 5. 2026 ob 20:26
Bi strožji nadzor nevarnih storilcev lahko preprečil tragedijo?
18. 5. 2026 ob 18:12
Delo upokojencev: med realnostjo trga dela in političnimi bitkami
18. 5. 2026 ob 17:50
Trgovinska vojna med EU in Kitajsko
18. 5. 2026 ob 17:18
Ekskluzivno za naročnike
Umetnost nagajanja po slovensko
19. 5. 2026 ob 6:00
Politični plen: kako je Dars postal Golobov bankomat
18. 5. 2026 ob 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.