Pogovor z opozicijo: enotnost med damami, z drugačnimi stališči izstopal Mesec
Pogovor z opozicijo, ki smo si ga lahko včeraj zvečer ogledali na prvem programu TV Slovenija, je vodila Mojca Šetinc Pašek.
Pogovarjala se je s predstavniki štirih opozicijskih strank: podpredsednico SDS Jelko Godec, vodjo poslanske skupine ZL Luko Mescem, predsednico NSi Ljudmilo Novak in predsednico ZaAB Alenko Bratušek.
Spregovorili so o sodelovanju med koalicijo in opozicijo ter komentirali nekatere odločitve vlade oziroma pomanjkanje le-teh.
Kot pričakovano je bilo največ časa namenjenega aktualni begunski problematiki ter napadu v Parizu. Poleg tega so komentirali še pripravo proračuna, kadrovanje v SDH, NLB in drugih (para)državnih institucijah, o čemer bodo razpravljali na petkovi izredni seji, ocenili pa so tudi delo vlade in Mira Cerarja. Zaobšli niso tudi napovedanih reform v zdravstvu ter razhajanj vlade s stališči zdravstvene ministrice (najbolj očitno v primeru Baričič).
Najprej so se spopadli z vprašanjem ali gre pri včerajšnji odločitvi Francije, da sočlanice EU zaprosi za pomoč v boju proti terorizmu zgolj za politično gesto ali, kot so to vzeli nekateri mediji, za napoved vojne in kaj to pomeni za Slovenijo.
"Vsekakor smo v vojni, a ne v klasični, ampak v vojni proti terorizmu," je dejala Jelka Godec, Luka Mesec pa je opozoril, da ne bi bilo dobro, če bi napadi v Parizu postali evropski 11. september: "Ne smemo preveč histerizirati situacije. Ne želim si, da bi dogodek postal evropski 11. september v smislu posledic. V ZDA smo po 11. septembru videli zaostrovanje represije navznoter, po drugi strani pa z vojno na Bližnjem vzhodu, ki pa po 10. letih vodimo, kakšne posledice pušča. Terorizma je kvečjemu več, ne manj."
Ljudmila Novak je poudarila, da je potrebno vprašanje terorizma reševati skupaj: "Ta dogodek je zdramil vse države, da se skupaj vsi zavedamo, da je to naš skupen problem. Vedno poudarjam, da je potrebna skupna, enotna akcija vseh svetovnih sil, v tem primeru tudi vseh evropskih držav. Premalo je teh usklajenih akcij."
Alenka Bratušek o širši vojaški akciji pravi: "Zavedati se moramo, da Evropa ni samo privilegij, ampak tudi solidarnost, tudi solidarnost med državami. Evropa je tu zamudila, na mizi bi morala imeti načrt, saj se s terorizmom ne borimo od včeraj. Zdi se mi, da je prav, da so se vse države združile v tem boju in da se mu je priključila tudi Slovenija."
"Terorizem je sredstvo za širjenje strahu," je poudaril Luka Mesec. "Cilj napada na ISIS pa je, da bi v evropski javnosti zasejal strah, da bi jo obrnil radikalno proti beguncem in da bi začele evropske države begunce množično vračati. Ljudje, ki so odšli iz teh držav so za pot zapravili svoje celotno premoženje, da bi prišli v Evropo, ki si jo predstavljajo kot neko obljubljeno deželo. Ko bodo enkrat vrnjeni nazaj, bodo oropani teh svojih sanj in brez premoženja - in ravno take jih želi ISIS. Želi ljudi, ki bodo zagrenjeni, oropani, saj takim je najlažje dati v roke Koran in puško, da se borijo za kalifat."
"Evropa se je narobe rešila reševanja tega problema. Smo podaljšana roka tihotapcev. Ti nam jih dostavljajo do grških otokov, mi pa jih nato prevažamo čez Evropo do Nemčije. Morali bi zagotoviti varna območja zraven teh držav ter tam organizirati življenja," je svoje mnenje izrazila Ljudmila Novak. Poudarila je, da bodo ljudje nad "obljubljeno deželo" Nemčijo razočarani, saj bodo mnogi na pragu revščine ali nezmožni integracije v družbo, kar lahko postane potencialno nevarno za pridobivanje novih teroristov.
Alenka Bratušek je poudarila, da je potrebno problem rešiti na izvoru. "Nikakor pa beguncev ne smemo enačiti s teroristi, kar se v tem trenutku rado namenoma poudarja. Evropa mora stopiti skupaj in najti rešitve nemudoma. Ukrepati je potrebno takoj."
"Potrebno je ločiti med begunci, migranti, ter tistimi teroristi, ki se pojavljajo v množici. Gre za ljudi, ki iščejo boljšo ekonomsko prihodnost. Potrebno je najprej ločiti kdo so begunci, kdo so migranti. Probleme je potrebno reševati tam, kjer se ta kriza pojavlja," je komentirala Jelka Godec ter spregovorila o postavljanju ograj po Evropi. Pri tem je spregovorila o tem, kako je Slovenija prepozno reagirala. Poudarja, da je potrebno varovati schengensko mejo: "Ne smemo se obnašati, kot da smo transport beguncev iz južne na severno mejo."
Pogovarjala se je s predstavniki štirih opozicijskih strank: podpredsednico SDS Jelko Godec, vodjo poslanske skupine ZL Luko Mescem, predsednico NSi Ljudmilo Novak in predsednico ZaAB Alenko Bratušek.
Spregovorili so o sodelovanju med koalicijo in opozicijo ter komentirali nekatere odločitve vlade oziroma pomanjkanje le-teh.
Kot pričakovano je bilo največ časa namenjenega aktualni begunski problematiki ter napadu v Parizu. Poleg tega so komentirali še pripravo proračuna, kadrovanje v SDH, NLB in drugih (para)državnih institucijah, o čemer bodo razpravljali na petkovi izredni seji, ocenili pa so tudi delo vlade in Mira Cerarja. Zaobšli niso tudi napovedanih reform v zdravstvu ter razhajanj vlade s stališči zdravstvene ministrice (najbolj očitno v primeru Baričič).
O vojni s terorizmom
Najprej so se spopadli z vprašanjem ali gre pri včerajšnji odločitvi Francije, da sočlanice EU zaprosi za pomoč v boju proti terorizmu zgolj za politično gesto ali, kot so to vzeli nekateri mediji, za napoved vojne in kaj to pomeni za Slovenijo.
"Vsekakor smo v vojni, a ne v klasični, ampak v vojni proti terorizmu," je dejala Jelka Godec, Luka Mesec pa je opozoril, da ne bi bilo dobro, če bi napadi v Parizu postali evropski 11. september: "Ne smemo preveč histerizirati situacije. Ne želim si, da bi dogodek postal evropski 11. september v smislu posledic. V ZDA smo po 11. septembru videli zaostrovanje represije navznoter, po drugi strani pa z vojno na Bližnjem vzhodu, ki pa po 10. letih vodimo, kakšne posledice pušča. Terorizma je kvečjemu več, ne manj."
Ljudmila Novak je poudarila, da je potrebno vprašanje terorizma reševati skupaj: "Ta dogodek je zdramil vse države, da se skupaj vsi zavedamo, da je to naš skupen problem. Vedno poudarjam, da je potrebna skupna, enotna akcija vseh svetovnih sil, v tem primeru tudi vseh evropskih držav. Premalo je teh usklajenih akcij."
Alenka Bratušek o širši vojaški akciji pravi: "Zavedati se moramo, da Evropa ni samo privilegij, ampak tudi solidarnost, tudi solidarnost med državami. Evropa je tu zamudila, na mizi bi morala imeti načrt, saj se s terorizmom ne borimo od včeraj. Zdi se mi, da je prav, da so se vse države združile v tem boju in da se mu je priključila tudi Slovenija."
Terorizem, strah in migranti
"Terorizem je sredstvo za širjenje strahu," je poudaril Luka Mesec. "Cilj napada na ISIS pa je, da bi v evropski javnosti zasejal strah, da bi jo obrnil radikalno proti beguncem in da bi začele evropske države begunce množično vračati. Ljudje, ki so odšli iz teh držav so za pot zapravili svoje celotno premoženje, da bi prišli v Evropo, ki si jo predstavljajo kot neko obljubljeno deželo. Ko bodo enkrat vrnjeni nazaj, bodo oropani teh svojih sanj in brez premoženja - in ravno take jih želi ISIS. Želi ljudi, ki bodo zagrenjeni, oropani, saj takim je najlažje dati v roke Koran in puško, da se borijo za kalifat."
"Evropa se je narobe rešila reševanja tega problema. Smo podaljšana roka tihotapcev. Ti nam jih dostavljajo do grških otokov, mi pa jih nato prevažamo čez Evropo do Nemčije. Morali bi zagotoviti varna območja zraven teh držav ter tam organizirati življenja," je svoje mnenje izrazila Ljudmila Novak. Poudarila je, da bodo ljudje nad "obljubljeno deželo" Nemčijo razočarani, saj bodo mnogi na pragu revščine ali nezmožni integracije v družbo, kar lahko postane potencialno nevarno za pridobivanje novih teroristov.
Alenka Bratušek je poudarila, da je potrebno problem rešiti na izvoru. "Nikakor pa beguncev ne smemo enačiti s teroristi, kar se v tem trenutku rado namenoma poudarja. Evropa mora stopiti skupaj in najti rešitve nemudoma. Ukrepati je potrebno takoj."
"Potrebno je ločiti med begunci, migranti, ter tistimi teroristi, ki se pojavljajo v množici. Gre za ljudi, ki iščejo boljšo ekonomsko prihodnost. Potrebno je najprej ločiti kdo so begunci, kdo so migranti. Probleme je potrebno reševati tam, kjer se ta kriza pojavlja," je komentirala Jelka Godec ter spregovorila o postavljanju ograj po Evropi. Pri tem je spregovorila o tem, kako je Slovenija prepozno reagirala. Poudarja, da je potrebno varovati schengensko mejo: "Ne smemo se obnašati, kot da smo transport beguncev iz južne na severno mejo."
Zadnje objave
Velikonočni ogenj: blagoslov v vsako hišo
3. 4. 2026 ob 19:00
Padec evropske moči in prihodnost NATA
3. 4. 2026 ob 14:00
Pirhi, pisanke, pisanice, remenke
3. 4. 2026 ob 12:00
So Izraelci za seboj namenoma puščali sledi in komu je to koristilo?
3. 4. 2026 ob 10:00
Veliki petek – spomin na Kristusovo trpljenje
3. 4. 2026 ob 9:50
Korupcija v Sloveniji ni anomalija, ampak operativni sistem
3. 4. 2026 ob 8:00
Žal nismo normalna demokratična država
3. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Kot noč in dan
2. 4. 2026 ob 6:00
Svobodnjaki pretenciozno o koaliciji, Janša čaka, da si Golob polomi zobe
1. 4. 2026 ob 16:01
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
APR
05
APR
07
APR
09
Sklop razmišljanj »Misijon po misijonu«: Sašo Avsenik
19:00 - 20:00
APR
10
Mučenci med Slovenci – 25
19:00 - 20:00
APR
13
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.