Po zaslugi Mirovnega inštituta Slovenija v poročilu Greenpeacea med državami, ki najbolj omejujejo svoboščine

Protest na kolesih proti vladi 15.5.2020. Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Organizacija Civil Liberties Union je objavila poročilo Zaklepanje kritičnih glasov (Locking down critical voices). V poročilu predvsem opozarja na omejevanje svoboščin in državljanskega prostora, v praksi predvsem možnosti za protestiranje in dostop do informacij v času pandemije koronavirusa. 

Poročilo je do Slovenije posebej kritično in jo uvršča med države, ki so pandemijo izkoristile za hujše kratenje pravic svojim državljanom.

Slednje je za poznavalce razmer v Evropi presenetljivo, saj je od začetka pandemije "režim" v Sloveniji med liberalnejšimi na stari celini. Zato se v komentarju uredništva upravičeno sprašujemo koliko je omenjeno poročilo verodostojno, še posebej, ker je glavni poročevalec razvpiti Mirovni Inštitut.

Poročilo, ki sta ga v sodelovanju pripravila Greenpeace in Civil Liberties Union se nanaša predvsem na poročila organizacij, ki so po državah Evropske unije članice omenjene zveze. V Sloveniji je to Mirovni inštitut. Na podlagi podatkov, ki so jih posredovale organizacije, so potem pripravili omenjeno poročilo, v katerem bijejo plat zvona nad stanjem svoboščin v Evropi.

Teptanje svoboščin, ker v pandemiji ni bilo dovoljeno protestirati


Vladam očitajo predvsem omejevanje svoboščin in državljanskega prostora. Ocenjujejo, da so nekatere vlade z omejevalnimi ukrepi zoper širjenje pandemije šle predaleč, v nekaterih primerih pa pandemijo celo zlorabile za uvajanje ukrepov, ki so za javno zdravje celo škodljivi.

Največji poudarek je na področju protestiranja, združevanja in dostopa do informacij. Glede tega so nazadovanje zaznali v praktično vseh državah, izpostavljajo pa še posebej Nemčijo, Romunijo, Italijo, Francijo, Belgijo in Slovenijo. Prav v teh državah naj bi vlade ukrepe socialne distance zlorabile za vsesplošno prepoved zbiranja in protestiranja.

V nekaterih državah, med drugim Sloveniji, naj bi bili protestniki izpostavljeni invazivnemu nadziranju, mnoge države pa protestov tudi po rahljanju ukrepov na drugih področjih še niso dovolile. Opozarjajo tudi na omejevanje vpliva civilno-družbenih organizacij na delo vlad, ter zlorabo izrednih razmer, kjer očitki znova letijo tudi na Slovenijo. Naši državi očitajo tudi zniževanje okoljskih standardov in drugih pravic ter zavračanje sodelovanja z novinarji. Pri zadnjem je Slovenija izpostavljena posebej.

»Oblasti so zavrnile sodelovanje z novinarji, aktivisti in civilno družbo. Včasih so jih celo diskreditirale, jih nadlegovale kadar so postavili pod vprašaj ali kritizirali odločitve vlade. Zaskrbljujoče epizode groženj so bile še posebej zaznane v Sloveniji.«

Protestov je bilo letos zaradi epidemije manj kot prejšnja leta


Poročilo opozarja, da se je erozija svoboščin dogajala že pred epidemijo, COVID 19 pa je le še pospešil nejasno ubesedena pravila, ki so jih vlade lahko arbitrarno izvrševale. Svoboščine naj bi bile kršene tudi s sledenjem protestnikom z droni ter z grožnjami z visokimi kaznimi za zbiranje v času epidemije (do 3.000€ v Grčiji, 1.000€ na Slovaškem in celo do 10.000€ v nekaterih drugih državah).

Nekatere države so kršenje omejevalnih ukrepov tudi kriminalizirale, kot denimo nekatere zvezne države v Nemčiji in Belgija, kjer je bila zagrožena zaporna kazen od 8 dni do 3 mesecev. Poročilo navaja tudi upad fizičnih protestov in neuspešnost spletnih protestov pri njihovem nadomeščanju. Pri tem podatki, ki jih navajajo sami, da se je število protestov od leta 2015 do 2019 skoraj podvojilo, upad pa je opazen šele v letu 2020, zaradi pandemije.

Avtorji si želijo, da bi se v reševanje problematike aktivno vključile inštitucije Evropske unije.

Kje vidijo probleme v Sloveniji?


Konkretno v Sloveniji opozarjajo na vsesplošno prepoved protestiranja (kljub kateri protestniki vsak petek mirno protestirajo) ter opozarjajo na dejstvo, da je ukrepe vlade presojalo tudi ustavno sodišče, ki je vladi naložilo tedensko preverjanje ustreznosti ukrepov glede na stanje (in ocenilo, da so bili ukrepi sorazmerni, kar poročilo zamolči).

Problematizirajo vzpodbudi ministra Hojsa, naj policija pogleda, kdo krši samoizolacijo s protestiranjem in ocenjujejo, da je policija posledično pretirano uporabila nadzorno tehnologijo. Tehnologija zaznave obraza naj bi bila celo stalna praksa pri slovenski policiji, sodeč po zapisanem v poročilu.

Vladi očitajo še nedostopnost s strani novinarjev (ker so bili s tiskovnih konferenc umaknjeni, vprašanja pa so še vedno lahko pošiljali). Novinarji naj ne bi mogli dostopati do informacij, vlada pa naj bi novinarjem celo grozila in jih preganjala. Kot primer navajajo Janševo basen o žabah.

Opozarjajo še na okoljska pravila, enotedensko prekinitev vnašanja podatkov v Erar in debato o sledilni aplikaciji za sledenje okuženim.

KOMENTAR: Peter Merše
Če bi bilo poročilo relevantno bi se bilo za zamisliti, tako pa se lahko le smejimo …
Iz poročila je razvidno, da je avtorjem ni jasno, da ko je epidemija, je epidemija za vse. V takih razmerah moramo ljudje včasih tudi za kakšen mesec opustiti kakšno pravico, denimo pravico do protestiranja, če množično zbiranje ogroža javno zdravje. Če bi se pravice dejansko trajno ukinile, bi seveda to bil problem, a zaenkrat epidemija še traja, večina svoboščin pa je že vrnjenih. Še posebej je zabavno opazovanje pozicije Slovenije v poročilu, kjer naša država izpade kot najbolj represivna, pa je vsakomur, ki je spremljal dogajanje po Evropi jasno, da pri nas pravila nikoli niso bila niti blizu tistim v Španiji ali Franciji, kjer več tednov ljudje niso smeli niti iz stanovanj. O blažjih ukrepih, kot je denimo omejitev gibanja na občine, so tam lahko le sanjali. Španija, zanimivo v večjem delu poročila skoraj ni omenjena. Morda je razlog v tem, da tam vladajo socialisti, ki so intimnejša opcija avtorjev poročila kot pa "konservativne" vlade Slovenije, Madžarske, Poljske, ki so precej kritično obravnavane. Jamranje, da je basen o žabah in kakšen tvit napad na novinarje, da se v Sloveniji ni dalo protestirati, da v Sloveniji nismo imeli dostopa do informacij, je prav smešno. Prav tako očitanje uporabe pretiranega nadzora policije. Kdor je spremljal njihovo delo bi težko kje drugje na svetu našel profesionalnejše policiste, ki bi se bolj trudili spoštovati protestniško pravico do protestov, kljub slabemu epidemiološkemu stanju kot prav pri nas. Poročilo tako več kot o stanju svoboščin pri nas pove o avtorjih, Mirovnem inštitutu, ki bogato prisesan na državni proračun v imenu notranjepolitičnega boja v tujini blati Slovenijo, ker je na oblasti pač Janez Janša.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike