Po odločitvi Sodišča EU bo Nemčija prosilce za azil lahko vračala v druge države, tudi v Slovenijo

Embed from Getty Images
Najvišje sodišče Evropske unije je, na vprašanje Nemčije, presodilo, da je pravica te države, da prosilce za azil deportira v druge države članice EU, kjer je zabeležen njihov vstop v Evropsko unijo, ne glede na morebitne slabe življenjske razmere v teh državah. 

Ob Grčiji, Italiji, Madžarski in drugih državah odločitev sodišča močno zadeva tudi Slovenijo, saj pomeni, da bo lahko Nemčija k nam vrnila vse tiste migrante, ki so v Sloveniji, tudi po nasvetu naših nevladnih organizacij, tukaj špekulativno zaprosili za azil, da jim je bila nadaljnja pot na evropski sever odprta. 

V prvih dveh mesecih tega leta je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosilo že 421 prebežnikov, večinoma iz Alžirije, Maroka in Afganistana, od tega 393 moških in 28 žensk. Čeprav je prosilcev zadnja leta po dvesto in več na mesečni ravni, slednje ni predstavljajo prevelikega bremena za Slovenijo, saj so mnogi takoj po vloženi prošnji iz azilnega doma odšli neznano kam. Naši organi so postopke ustavili in se z njimi niso več pretirano ukvarjali.



Zaradi tovrstnih razlogov je bilo od množičnega migrantskega vala leta 2015 ustavljenih 4.344 postopkov prošenj za mednarodno zaščito. Več kot polovico teh v prvem delu leta 2018, ko so, kot se je izkazalo, slovenske nevladne organizacije v organizirani propagandni akciji na balkanski poti od Velike Kladuše do Slovenije migrante prepričevale, naj v izogib vračanju na Hrvaško pri nas zaprosijo za mednarodno zaščito, četudi Slovenija ni njihova ciljna država. Na posebnih letakih, ki so jih delili, so navajali telefonsko številko, na katero naj migranti pokličejo, ko nezakonito prestopijo mejo s Slovenijo, nato pa so aktivisti "uredili" njihovo prijavo policiji in poskrbeli za "pravice" v postopku zaprositve za mednarodno zaščito.

Sedemdeset odstotkov vseh, ki so na tak način zaprosili za azil, je nato Slovenijo zapustilo, saj jim je ob vložitvi prošnje omogočeno prosto gibanje. Od preostalih je bil status begunca priznan 488 osebam.

Po nedavni odločitvi Sodišča Evropske unije pa zna tovrstno izigravanje azilnih pravil s strani slovenskih nevladnih organizacij Slovenijo še drago stati. Vsi ti "lažni prosilci", prestreženi v kateri od drugih držav članic EU, bodo po zdaj lahko brez pravno-formalnih ovir vrnjeni v Slovenijo.

V Nemčiji denimo tovrstna deportacija, predvsem v Italijo in Grčijo, že poteka. Po poročanju dw.com je odstotek uspešno premeščenih migrantov iz Nemčije v druge države članice iz 15 odstotkov v letu 2017 porasel na 24.5 odstotka v minulem letu.

S tega vidika se zdi zgolj še vprašanje časa, kdaj se bo z zahtevami po vrnitvi migrantov začela soočati tudi Slovenija. Takrat pa obstoječe kapacitete azilnih domov ter sredstva, namenjena za njihovo nastanitev, čeprav visoka (proračunski stroški za migrante so lani znašali 7,8 milijona evrov), zagotovo ne bodo zadostovala.