Ovire za naložbe v Sloveniji so večinoma povezane z delovanjem javne uprave

Uredništvo

15. 3. 2016 ob 9:27
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

V Sloveniji so se naložbe med krizo znatno zmanjšale in si vse do danes niso opomogle. Upad pa ni zgolj posledica krize, ampak tudi močno zadolženega podjetniškega sektorja, velike vpletenosti države v gospodarstvo in neučinkovite javne uprave, ugotavlja Evropska komisija.

Po opozorilih glede fiskalne vzdržnosti in številkah bančne sanacije so naslednji v vrsti podrobnejšega pregleda poročila Evropskega komisije izzivi na področju naložb.

Od leta 2008 dalje se je pri nas delež zasebnih naložb glede na BDP stalno zmanjševal, precej bolj kot v preostalem evroobmočju. Upad zasebnih naložb je povzročil znaten premik navzdol pri potencialni rasti Slovenije. V zadnjih dveh letih so se sicer na račun privatizacije nekaterih podjetij povečali prilivi tujih naložb, ki pa še vedno ostajajo skromne.

Na spodnji sliki lahko vidimo grafa javnih in zasebnih naložb v Sloveniji ter primerjalno z evroobmočjem v zadnjih dvajsetih letih (za povečavo kliknite na sliko).

Zmanjševanje naložb se je odražalo predvsem v velikem upad gradbene aktivnosti, ugotavlja poročilo.

Kako uspešni bomo pri črpanju sredstev novega programskega obdobja?

To naložbeno vrzel so v letih po krizi pomagale blažiti javne naložbe, ki so jih v veliki meri podpirala sredstva EU. Toda javne naložbe se bodo v letu 2016 precej skrčile zaradi zaključka programskega obdobja financiranja EU 2007-2013. Črpanje evropskih sredstev se bo tako letos zmanjšalo, nato pa je od nas odvisno, kako bomo uspešni pri pridobivanju in izvajanju projektov v okviru novega obdobja 2014-2020, in sicer iz Evropskega sklada za strateške naložbe. Sklad podpira projekte na področju infrastrukture, izobraževanja, raziskav in inovacij.

Slovenija lahko iz evropskih skladov v naslednjem obdobju prejme do 3,9 milijarde evrov.

Iz poročila lahko razberemo, da učinkovitost javnih naložb zaenkrat ostaja nizka, in da so ekonomski učinki naložb pod povprečjem EU.

Ovire za naložbe v Sloveniji

Evropska komisija ni ugotovila nič pretresljivo novega, kar ne bi že vedeli. Kljub temu pa zapisujemo nekaj ključnih ovir, ki jih pri področju naložb v Sloveniji prepoznava Evropa:

velika vpletenost države v gospodarstvo

slabo upravljanje podjetij

zasebni interesi

visoka raven korupcije

visoki davki

zapleteni in dolgotrajni postopki na področju prostorskega načrtovanja in gradbenih dovoljenj

pravna negotovost

pogoste menjave vlad

neučinkovita javna uprava

Zmogljivost javne uprave se je po mnenje Evropske komisije v zadnjih letih tako na državni kot lokalni ravni zmanjšala. V tesni povezavi z učinkovitostjo javne uprave je birokratizacija. Za ponazoritev: od januarja 1991 do januarja 2015 se je število zakonov povečalo s 356 na 799, število podzakonskih aktov pa s 1.006 na 18.332.

Ključna izziva tako ostajata zmanjšanje upravnega bremena ter izboljšanje delovanje javne uprave in pravosodja.

V naslednjem prispevku bomo zato podrobneje pogledali, kako poročilo ocenjuje učinkovitost slovenskega javnega sektorja in pravosodnega sistema.

Preberite še:

5,7 milijard v bančni sistem predvsem zaradi nadpovprečnega deleža državnih bank

Ob nespremenjeni politiki bo imela Slovenija naslednje leto največji primanjkljaj v evroobmočju

Evropska komisija: Slovenija napreduje, a težava neučinkovitost javne uprave in strukturni proračunski primanjkljaj

KOMENTAR: Uredništvo

Velik razkorak med javnimi in zasebnimi naložbami

Predvsem sta zanimiva zgornja grafa javnih in zasebnih naložb v Sloveniji v primerjavi z evroobmočjem. Iz njiju je razvidno, da ima Slovenija število javnih naložb močno nad povprečjem (investicije države in njenih podsistemov, lokalnih skupnosti ...), ki se ta čas še povečuje, čeprav povprečje v evroobmočju pada. Zasebne naložbe pa so bile nadpovprečne do krize 2009, nakar so strmo padle daleč pod povprečje in tam ostajajo še danes. V Sloveniji torej država v imenu davkoplačevalcev nadpovprečno vlaga v gospodarstvo, a obenem komisija ugotavlja, da so ta vlaganja podpovprečno učinkovita, zasebnih naložb pa ni zaradi izredno neugodnega poslovnega okolja v Sloveniji. Slovenski davkoplačevalci smo tako na dvojni izgubi - najprej zaradi lastnih podpovprečno učinkovitih investicij, nato pa, ker bi namesto nas lahko investirali drugi s svojim denarjem, pa tega ne počnejo, ker jih z vzpostavljanjem do tujih investicij neprijaznega okolja od tega (namerno?) odvračamo.