Evropska komisija: Slovenija napreduje, a težava neučinkovitost javne uprave in strukturni proračunski primanjkljaj

Uredništvo
0

Pozitivna gospodarska rast v Sloveniji bo ohranila zagon in se še povečala, izboljšuje se uspešnost trga dela, nastajajo nova delovna mesta, zunanja vzdržnost se izboljšuje in tveganja znižujejo, vrača se zaupanje v bančni sektor, Slovenija je pri izvajanju priporočil iz leta 2015 dosegla določen napredek. 

Tako v delovni verziji poročila o državi Slovenija 2016, ki vključuje poglobljeni pregled preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnotežij, ugotavlja Evropska komisija.

A obenem tem opozarja na enega največjih strukturnih proračunskih primanjkljajev v EU, na neučinkovitost javne uprava z dolgotrajnimi upravnimi postopki in na negativno rast bančnih posojil.

Slovenija ne sooča ustrezno s  staranjem prebivalstva, kar povzroča fiskalna tveganja ter pritisk na vzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema, dodatne izzive za politiko pa prinaša veliko povečanje javnega dolga. 

Slovensko gospodarstvo je v letu 2015 še naprej raslo (2,5 % BDP), ugotavlja komisija in dodaja, da je to okrevanje po gospodarski krizi sprožilo tudi ustvarjanje novih delovnih mest.
“Po petih letih rasti brezposelnosti se je začel trend leta 2014 obračati, v letu 2015 pa so se
razmere na trgu dela še izboljšale.”

Vendar dolgotrajna brezposelnost še vedno predstavlja več kot polovico skupne brezposelnosti, problem pri zaposlovanju pa pesti predvsem nizko kvalificirane in starejše delavce. “Stopnja brezposelnosti mladih se je ustalila nekoliko pod povprečjem EU.”

V letu 2014 se je v Sloveniji obrnil do takrat pozitiven trend na področju intenzivnosti raziskav in razvoja, tako da se zdaj povečuje razlika med stanjem in nacionalnim ciljem, ki si ga je država zadala.

V bančni sektor se vrača zaupanje, a problemi ostajajo

Poročilo ugotavlja, da se je vrnilo zaupanje v slovenski bančni sektor, vendar je “rast posojil še vedno negativna in dolgoročno dobičkonosnost bank je mogoče dodatno izboljšati.”

Ugotavljajo, da je raven slabih posojil še vedno visoka, raven povpraševanja po posojilih v realnem sektorju pa nizka. To in še drugi problemi še vedno pritiskajo na dobiček bank, hkrati pa jim izzive predstavlja tudi povečana mednarodna konkurenca na trgu.

Gospodinjstva podpovprečno zadolžena, gospodarstvo ravno nasprotno

Pritiski razdolževanja, kljub temu da so manjši, še vedno zatirajo naložbe in gospodarsko rast. Medtem ko je zadolženost privatnega sektorja pod povprečjem (Slovenija ima eno najnižjih ravni zadolženosti gospodinjstev v EU), je dolg podjetij znatno višji.

Dolg zasebnega sektorja se sicer že od 2010 niža, vendar še vedno zmanjšuje njegove naložbe  in zmogljivost za rast.

Javna uprava velik cokel za razvoj Slovenije

“Na slovensko poslovno okolje negativno vpliva visoka stopnja upravnega bremena, ki ovira pritok produktivnih naložb,” opozarja Evropska komisija. Ovire za poslovanje so predvsem povezane z neustrezno strukturo in neučinkovitostjo javne uprave ter dolgotrajnimi postopki.

Problek velik javni dolg ter eden največjih strukturnih proračunskih primankljajev v EU

Poročilo navaja, da bo veliko povečanje javnega dolga v politiko še naprej prinašalo dodatne izzive. Tudi če se je čezmerni primanjkljaj zmanjšal, so bili v zadnjih letih ukrepi za konsolidacijo javnih financ, zlasti pri odhodkih, zgolj začasne narave.

Komisija ugotavlja, da je Slovenija  v zadnjih letih sicer sprejela določene ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja in vzdržnosti javnih financ, vendar kaže, da bo v letu 2016 za Portugalsko in Španijo imela tretji največji strukturni primanjkljaj, leta 2017 pa celo največjega – 2,8 % BDP (povprečje EU je pri 1,4 % BDP)

“Strukturni primanjkljaj se je od leta 2012 dejansko še poslabšal, medtem ko se je v euroobmočju kot celoti stalno izboljševal,” še navajajo evropski strokovnjaki.

Nezadosten odziv na staranje prebivalstva

Dolgoročno gledano je glavno tveganje za fiskalno vzdržnost v Sloveniji staranje prebivalstva, saj se to stara hitreje kot prebivalstvo v večini držav članic EU.
“Komisija ocenjuje, da se dolgoročno Slovenija sooča z največjim tveganjem za fiskalno vzdržnost med vsemi državami članicami.” navaja poročilo

Staranje prebivalstva povzroča tudi znaten pritisk na vzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe, ki v državi sploh ni celostno razvit.

Socialne razmere v državi stabilne

Kljub temu, da se je prag revščine v letu 2014 povišal, pa so se socialne razmere prvič po krizi stabilizirale. Kljub temi, da so se odhodki socialne zaščite na prebivalca znižali, komisija ocenjuje, da sistem deluje dobro.

Pravosodje in korupcija

Glede pravosodnega sistema komisija ugotavlja, da se je trajanje sodnih postopkov skrajšalo, število nerešenih zadev pa zmanjšalo, vendar ne zaradi bolj učinkovitega delovanja, marveč zaradi manjšega števila novih primerov.

Glede korupcije so ugotovili, da je Slovenija na prvem mestu v EU po zmanjšanju zaupanja v vlado in politike (v obdobju med 2007 in 2013).

“Slovenska podjetja pogosto menijo, da so za uspešno poslovanje potrebne politične zveze. Poleg tega 37 % podjetij, ki so sodelovala v javnem razpisu, meni, da jim zaradi korupcije ni uspelo dobiti naročila.”

Splošna uspešnost države na področju javnih naročil je ocenjena kot nezadovoljiva.

Napredek je, a glavni problemi ostajajo
Delovno poročilo Evropske komisije sicer za Slovenijo beleži določen napredek, a podrobnejši pogled kaže, da je ta v večji meri posledica ugodnih ekonomskih razmer v globalnem okolju, kot pa resnejših ukrepanj znotraj države.

Ključni strukturni problemi, namreč ostajajo, saj Slovenija v zadnjih letih ni bila sposobna izpeljati nobene resne strukturne reforme.

Kot ZUJF-om je v kislo jabolko še najbolj odločno zarezala 2. Janševa vlada, kar se Sloveniji zdaj obrestuje. A evropska komisija pravilno izpostavlja, da gre pri tem zgolj za kratkoročne, začasne ukrepe, ki dolgoročno ne morejo nadomestiti potrebnih strukturnih reform.

Katere so te, iz poročila jasno izhaja. 

V naslednjih dneh se bomo na Domovini v več člankih poglobili v poročilo Evropske komisije po posameznih obravnavanih področjih.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime